Živahni teden odnosov med državo in »njeno« banko

nkbm-logoPrvi teden aprila je zazna­mo­valo nena­va­dno dina­mično komu­ni­ci­ra­nje med Agencijo za upra­vlja­nje kapi­tal­skih naložb Republike Slovenije (AUKN) in vla­da­jočo poli­tiko zaradi začete doka­pi­ta­li­za­cije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Kronologija dogod­kov pokaže kar nekaj preobratov.

Burno doga­ja­nje od pone­deljka do petka

V pone­de­ljek, 4. aprila, je NKBM javno obja­vila potr­jeni pro­spekt za vpis doka­pi­ta­li­za­cij­skih del­nic, kate­rega prvi krog se začne na ta dan. Odločitev o doka­pi­ta­li­za­ciji je že leta 2009 spre­jela skup­ščina del­ni­čar­jev banke, pozneje pa jo je potr­dil tudi njen nad­zorni svet. Delnice je mogoče vpi­sati tako v Sloveniji kot tudi na Poljskem, saj je pred­vi­dena tudi uvr­sti­tev na var­ša­vsko borzo.

Naključno ali ne, sta tedaj v jav­nost pri­šli interni pismi, ki ju je AUKN marca naslo­vila na finanč­nega mini­stra Franca Križaniča in na NKBM. V teh pismih je ostro naspro­to­vala doka­pi­ta­li­za­ciji pod napo­ve­da­nimi pogoji in namenu porabe sveže pri­do­blje­nega kapi­tala. Kot alter­na­tivo je pre­dla­gala odpro­dajo naložb v Poštni banki in Zavarovalnici Maribor ter državo pozvala, naj »zaščiti večin­ski delež RS« in naj ne izgubi »pre­vze­mne pre­mije in kon­trole nad banko ozi­roma možno­sti vpli­va­nja nanjo«.1 Če država nima denarja za vpla­čilo del­nic, je zapi­sala v pre­dlogu mini­stru, naj vplača »katero od pod­je­tij v 100% lasti države ozi­roma pod kon­trolo Agencije.«2

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 14/2011, 14. aprila 2011.
Isti dan AUKN objavi svoje javno sta­li­šče, ki je bolj diplo­mat­sko kot pismi, toda v njem kljub vsemu svari pred ško­dlji­vimi posle­di­cami doka­pi­ta­li­za­cije in potarna, da AUKN ne raz­po­laga samo­stojno z denar­jem in zato ne more kupo­vati kapi­tal­skih dele­žev, zako­no­daja pa ji tudi ne omo­goča usta­viti pro­cesa doka­pi­ta­li­za­cije. Nazadnje še posre­dno zažuga nad­zor­nemu svetu NKBM glede nje­gove odško­dnin­ske odgo­vor­no­sti, Vlado pa pozove, naj »nemu­doma sprejme jasno sta­li­šče.«3
Po nega­tiv­nem odzivu v jav­no­sti in pomi­sle­kih, da ute­gne neza­u­pa­nje večin­skega lastnika v banko in njene organe tej ško­do­vati, je AUKN nasle­dnji dan »obr­nila plo­ščo«. V doda­tnih poja­sni­lih je zapi­sala, da doka­pi­ta­li­za­cijo pod­pira in da nizka cena prav­za­prav pomeni, da gre za ugo­dno naku­pno pri­lo­žnost za državo, ter da zni­ža­nje nje­nega deleža v lastni­štvu po tako nizki ceni ne bi bilo eko­nom­sko upra­vi­čeno.4

Isti dan, 5. aprila, še guver­ner Banke Slovenije Marko Kranjec pod­pre doka­pi­ta­li­za­cijo in s pismom opo­zori AUKN in resorna mini­str­stva, da AUKN s svo­jimi sta­li­šči ogroža pote­ka­jočo doka­pi­ta­li­za­cijo. V sredo, 6. aprila, se ta tema nena­po­ve­dano uvr­sti na sejo par­la­men­tar­nega odbora za finance, na kate­rem nje­gov pred­se­dnik Bogdan Čepič poziva vlado, da »v pri­meru mari­bor­skega finanč­nega ste­bra ravna enako kot z NLB, ki jo je doka­pi­ta­li­zi­rala in v njej ohra­nila državno lastni­štvo«,5 član odbora Frangež pa doda še, naj NKBM »ostane državna banka, saj je sis­tem­ska banka tako kot NLB.«6

In res, v četr­tek finančni mini­ster Križanič pre­dlaga Vladi, naj ta zaveže k nakupu del­nic NKBM tiste družbe v državni lasti, ki imajo pro­sta sred­stva. Vlada tega pre­dloga ne pod­pre, pre­mier Vlade Borut Pahor pa pove, da ni pri­staš držav­nega lastni­štva pod­je­tij ter da je »zanj dovolj, da ohra­nimo eno sis­tem­sko banko«,7 sicer pa ne vidi razlo­gov, da bi »država inve­sti­rala dav­ko­pla­če­val­ski denar v sle­herno inve­sti­cijo.«8

Zaradi vsega tega potem v petek, 8. aprila, pre­mier z vla­dno dele­ga­cijo obi­šče AUKN. Na sestanku nje­nemu vod­stvu spo­roči, da Vlada ni bila zado­voljna z rav­na­njem AUKN, AUKN pa napove, da bo pre­dla­gala neka­tere spre­membe zakona, na pod­lagi kate­rega je bila sama usta­no­vljena. Da je mera polna, so nave­deni poli­tiki (Križanič, Čepič, Frangež in Pahor) člani iste stranke vla­da­joče koa­li­cije – Socialnih demo­kra­tov, do ime­no­va­nja na to funk­cijo, pa je bila v njej tudi pred­se­dnica uprave AUKN Dagmar Komar.

Stare (večne?) dileme

Ta zgodba spada med pre­se­ne­tljivo šte­vilne poro­dne težave nove insti­tu­cije, ki je bila usta­no­vljena, da bi ure­dila skrbno izvr­še­va­nje upra­vlja­vskih pra­vic države na enem mestu. Za zdaj AUKN še nima lastne stra­te­gije delo­va­nja, niti še ni od posa­me­znih mini­str­stev dobila vseh sek­tor­skih poli­tik, ki so pod­laga za njeno izdelavo.

Da je do zao­stro­va­nja pri­šlo prav na pri­meru banke, ni pre­se­ne­če­nje. Banka, ki obrača veliko denarja, je naravna tarča tistih poli­ti­kov, ki ver­ja­mejo, da mora država imeti močno diri­gent­sko vlogo tudi v gospo­dar­stvu. Navedeni pismi sta javno raz­ga­lili, da je ta vidik nad­zora ozi­roma vpliva na poslo­va­nje posvo­jilo tudi vod­stvo AUKN.

Vnovič so na površje pri­šla stara nera­zre­šena vpra­ša­nja, o kate­rih je poli­tika raz­pra­vljala celo pre­te­klo dese­tle­tje. Koliko držav­nih bank si Slovenija, poleg spe­ci­a­li­zi­rane SID banke, sploh lahko pri­vo­šči imeti, glede na pogo­ste potrebe po doka­pi­ta­li­za­ci­jah? Dokler ima Ljubljana državno banko, jo mora imeti tudi Maribor? Ali mora biti pri nas vsaka banka, ki pre­seže neko veli­kost in naj bi bila zaradi tega »sis­tem­ska«, v večin­sko državni lasti? Ali je treba državne deleže v pod­je­tjih vedno obra­niti za vsako ceno? Je pame­tno, da država vpla­čuje del­nice v tisti ban­čni doka­pi­ta­li­za­ciji, v kateri je cena nasta­vljena tako visoko, da je za manj­šin­ske del­ni­čarje pov­sem neza­ni­miva (NLB), ne pa tam, kjer je doka­pi­ta­li­za­cij­ska cena pri­vlačna (NKBM)?

Novi nauki

Primer NKBM pa pri­naša še nova opo­zo­rila. Prvič, oči­tna je nevar­nost, da se zaradi velike for­malne moči AUKN nanjo skon­cen­tri­rajo lobi­stični pri­ti­ski, ki jim lahko AUKN pod­leže ter začne zasto­pati inte­res ene poli­tične stranke ali celo zgolj enega nje­nega krila. Drugič, AUKN lahko pri delo­va­nju pre­ko­rači svoje pri­stoj­no­sti. Na pri­mer, da (čeprav le posre­dno) vsi­ljuje naku­po­va­nje kapi­tal­skih dele­žev gospo­dar­skim druž­bam v lasti države (denimo ener­get­skim pod­je­tjem). Ta ano­ma­lija pa ni novost. S takimi pri­ti­ski je že prej­šnja vlada pri­si­lila državna pod­je­tja v vpla­čilo dra­gih del­nic NLB ob prej­šnji doka­pi­ta­li­za­ciji. Tretjič, da odlo­ča­nje o porabi zaje­tnih zne­skov denarja iz držav­nega pro­ra­čuna ne more kar tako v roke AUKN, čeprav gre za doku­po­va­nje del­nic v obsto­je­čih držav­nih nalož­bah. Četr­tič, da Zakon o gospo­dar­skih druž­bah (ZGD-1)9 natančno določa odnose med nji­ho­vimi organi ter osebno odško­dnin­sko odgo­vor­nost čla­nov teh orga­nov, državni ura­dniki v AUKN pa pri tem ne nosijo nobene doda­tne osebne odgo­vor­no­sti. Da bi bile pri­stoj­no­sti na eni strani, osebna odgo­vor­nost pa nekje dru­gje, se ne more obnesti.

Sklep

Po le nekaj mese­cih delo­va­nja AUKN je prav­za­prav pri­ča­ko­vano, da njena izvr­šna, odlo­če­val­ska in svetovalno-strokovna vloga še niso dokončno opre­de­ljene. Nekaj se bo izkri­sta­li­zi­ralo skozi pra­kso, ver­je­tno bo pri­šlo tudi še do kakšne spre­membe v Zakonu o upra­vlja­nju kapi­tal­skih naložb RS (ZUKN),10 ki bo pri­stoj­nost AUKN morda ure­dil dru­gače. Kljub vsemu pa je nova ure­di­tev upra­vlja­nja držav­nih naložb na pod­lagi kode­ksa in letnih načr­tov pri­ne­sla napre­dek pri tran­spa­ren­tno­sti glede na pre­te­klost, ko se je o podob­nih zade­vah odlo­čalo bolj arbi­trarno v okviru posa­me­znega mini­str­stva ali vlade.
Ves ta »cir­kus« med AUKN in poli­tiko bo imel, razen pri­do­bi­va­nja izku­šenj, še eno pozi­tivno posle­dico, in sicer, da je na tej rela­ciji in glede NKBM pote­kal zadnjič. Če bo doka­pi­ta­li­za­cija z zaseb­nimi del­ni­čarji uspela in država ne bo vpla­čala pro­por­ci­o­nal­nega deleža, bo po novem Republika Slovenija ostala del­ni­čar s pomemb­nim, ven­dar ne pre­vla­du­jo­čim vpli­vom. Povsem možno je, da bo v novem raz­merju sil tudi sama NBKM lažje zadi­hala s pol­nimi pljuči. Morda pa bo tudi v AUKN poslej neko­liko manj zave­ro­va­no­sti v nuj­nost ohra­nja­nja večin­skih lastni­ških dele­žev za vsako ceno. V tre­nu­tnih raz­me­rah, in brž­kone tudi v pri­ho­dnje, dav­ko­pla­če­val­skega denarja nikoli ne bo dovolj za prav vse apetite.

  1. Janez Tomažič in Petra Sovdat: »AUKN: NKBM, pro­dajte naložbe«, Finance, 30. marec 2011, čla­nek na: http://www.finance.si/307482/, doku­ment pa je na: http://beta.finance-on.net/files/2011–03-30/Binder1.pdf
  2. Prav tam
  3. »Dokapitalizacija NKBM, d.d.«, AUKN, 4. april 2011, dosto­pno na: http://www.auknrs.si/Obvestila_za_javnost/dokapitalizacija_nkbm442011/
  4. »Dodatna poja­snila AUKN v zvezi z doka­pi­ta­li­za­cijo NKBM, d.d.«, 5. april 2011, dosto­pno na: http://www.auknrs.si/Obvestila_za_javnost/dodatna_pojasnilaNKBM542011/
  5. Miha Jenko: »Odbor za finance: Država naj ohrani delež v NKBM«, Delo, 7. april 2011, dosto­pno na: http://www.delo.si/clanek/147317
  6. Prav tam
  7. Aleš Perčič: »Pahor pravi, da je bila doka­pi­ta­li­za­cija NLB dovolj«, Finance, 8. april 2011, dosto­pno na: http://www.finance.si/308541/
  8. Prav tam
  9. Ur. l. RS, št. 42/06 (60/06 popr.) in nasl.
  10. Ur. l. RS, št. 38/10.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x