Te dni se množično obeležuje 20-letnica samostojne države. Statistiki so povzeli življenje v Sloveniji v teh 20 letih v priložnostni publikaciji, ki vsebuje kup zanimivih grafikonov, ki ilustrirajo spremembe v tem obdobju. Večina jih kaže na velik doseženi napredek. Na primer, tale prikazuje učni uspeh osnovnošolcev.
Vidimo, da je na koncu (ko se je splošni uspeh še ocenjeval, kajti zdaj se ne več) skoraj tri četrtine osnovnošolcev izdelalo z odličnim in prav dobrim uspehom, medtem ko je bila ob osamosvojitvi takih le polovica. Zadostnih učencev pa je sedaj le okoli 5%, medtem ko jih je bilo nekdaj 15%. Otroci so sedaj torej bolj pametni (ali pa je snov manj zahtevna ali pa so kriteriji za doseganje ocen znižani). 
Ti otroci se potem prej ali slej zaposlijo. Zaposlenost, kot jo prikazuje spodnji grafikon, se je ves čas gibala okoli istega nivoja, med 880 in 970 tisoč osebami (rdeča črta). Zato pa je v tem času izdatno, za 41%, zraslo število delovnih mest v statističnem sektorju država (pogovorno imenovanem javni sektor — modra črta). Gre za »kakovostna« delovna mesta, v povprečju bistveno boljše plačana od tistih v zasebnem sektorju, njihovo število pa dosledno narašča, tudi v kriznih letih. S 112 tisoč smo prišli na 158 tisoč in ta številka niti v enem samem koledarskem letu ni nazadovala.
Nekoliko nerodno je le, da se sektor država v pretežni meri polni iz davkov in da — žal — praznjenje skupne blagajne poteka hitreje kot polnenje. Modri stolpci dokazujejo, da smo v vseh letih od 1995 do 2010 porabili več, kot smo zaslužili. Ta vsakoletni primanjkljaj smo pokrivali s stalnim zadolževanjem (rdeča črta), tako da se skupni dolg zdaj bliža 40% odstotkom bruto družbenega proizvoda.
Naše sedanje življenje (vključno s penzijami, socialnimi transferji, javno infrastrukturo itd.) nam torej financirajo naši otroci, ki bodo ta dolg odplačevali.
Če se vrnemo na začetni graf: še dobro, da so otroci zdaj tako pametni, in je med njimi skoraj 40% odličnjakov — si bodo potem, ko odrastejo, že kaj izmislili, da naše dolgove odplačajo (če le ne bodo odšli v tujino). Mogoče bodo prodali otoke. Zanimivo bi bilo videti, ali so bili grški in portugalski otroci v šoli tudi tako pridni kot naši?
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
En Komentar
iz zanesljivih virov lahko povem, da so se kriteriji znižali. Ravnatelji na osnovnih šolah so plačani tudi po učinku (in najbrž na srednjih isto, kvečjemu še bolj, ker se morajo boriti za vpisane učence), zato je v glavnem povsod interes, da izdela čim več učencev oz. da je čim boljši uspeh in zato imajo učitelji najbrž povsod navodila, naj učencem čim manj »težijo«. To združi z nauki permisivne vzgoje (že od doma naprej) in učencem prijazne šole in dobiš, kar dobiš (v primerjavi s tujino podpovprečne rezultate, v primerjavi s samim sabo pa odlične).