20 let v 3 slikah

20 let samostojnostiTe dni se mno­žično obe­le­žuje 20-letnica samo­stojne države. Statistiki so pov­zeli življe­nje v Sloveniji v teh 20 letih v pri­lo­žno­stni publi­ka­ciji, ki vse­buje kup zani­mi­vih gra­fi­ko­nov, ki ilu­stri­rajo spre­membe v tem obdo­bju. Večina jih kaže na velik dose­ženi napre­dek. Na pri­mer, tale pri­ka­zuje učni uspeh osnovnošolcev.

Prva slika

Vidimo, da je na koncu (ko se je splo­šni uspeh še oce­nje­val, kajti zdaj se ne več) sko­raj tri četr­tine osnov­no­šol­cev izde­lalo z odlič­nim in prav dobrim uspe­hom, med­tem ko je bila ob osa­mo­svo­ji­tvi takih le polo­vica. Zadostnih učen­cev pa je sedaj le okoli 5%, med­tem ko jih je bilo nek­daj 15%. Otroci so sedaj torej bolj pame­tni (ali pa je snov manj zah­tevna ali pa so kri­te­riji za dose­ga­nje ocen zni­žani).  :-)

Druga slika

Ti otroci se potem prej ali slej zapo­slijo. Zaposlenost, kot jo pri­ka­zuje spo­dnji gra­fi­kon, se je ves čas gibala okoli istega nivoja, med 880 in 970 tisoč ose­bami (rdeča črta).  Zato pa je v tem času izda­tno, za 41%, zra­slo šte­vilo delov­nih mest v sta­ti­stič­nem sek­torju država (pogo­vorno ime­no­va­nem javni sek­tor — modra črta). Gre za »kako­vo­stna« delovna mesta, v pov­pre­čju bistveno boljše pla­čana od tistih v zaseb­nem sek­torju, nji­hovo šte­vilo pa dosle­dno nara­šča, tudi v kri­znih letih. S 112 tisoč smo pri­šli na 158 tisoč in ta šte­vilka niti v enem samem kole­dar­skem letu ni nazadovala.

Tretja slika

Nekoliko nero­dno je le, da se sek­tor država v pre­te­žni meri polni iz dav­kov in da — žal — pra­znje­nje sku­pne bla­gajne poteka hitreje kot pol­ne­nje. Modri stolpci v spo­dnjem gra­fi­konu doka­zu­jejo, da smo v vseh letih od 1995 do 2010 pora­bili več, kot smo zaslu­žili. Ta vsa­ko­le­tni pri­manj­kljaj smo pokri­vali s stal­nim zadol­že­va­njem (rdeča črta), tako da se sku­pni dolg zdaj bliža 40% odstot­kom bruto druž­be­nega proizvoda.

Naše seda­nje življe­nje (vključno s pen­zi­jami, soci­al­nimi trans­ferji, javno infra­struk­turo itd.) nam torej finan­ci­rajo naši otroci, ki bodo ta dolg odplačevali.

Otroci — naše bogastvo

Če se vrnemo na zače­tni graf: še dobro, da so otroci zdaj tako pame­tni, in je med njimi sko­raj 40% odlič­nja­kov — si bodo potem, ko odra­stejo, že kaj izmi­slili, da naše dol­gove odpla­čajo (če le ne bodo odšli v tujino). Mogoče bodo pro­dali otoke, tako kot Grki? :-) . Zanimivo bi bilo videti, ali so bili grški in por­tu­gal­ski otroci v šoli tudi tako pri­dni kot naši.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija.

En Komentar

  1. jurassicus
    Objavljen na 21. junij 2011 ob 15:42 | stalna povezava

    iz zane­slji­vih virov lahko povem, da so se kri­te­riji zni­žali. Ravnatelji na osnov­nih šolah so pla­čani tudi po učinku (in naj­brž na sre­dnjih isto, kve­čjemu še bolj, ker se morajo boriti za vpi­sane učence), zato je v glav­nem pov­sod inte­res, da izdela čim več učen­cev oz. da je čim boljši uspeh in zato imajo uči­te­lji naj­brž pov­sod navo­dila, naj učen­cem čim manj »težijo«. To združi z nauki per­mi­sivne vzgoje (že od doma naprej) in učen­cem pri­ja­zne šole in dobiš, kar dobiš (v pri­mer­javi s tujino pod­pov­prečne rezul­tate, v pri­mer­javi s samim sabo pa odlične).

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x