Skupinski popusti kot protikrizni ukrep

GrouponNastop zadnje sve­tovne rece­sije je med dru­gim zmanj­šal pov­pra­še­va­nje potro­šni­kov po mno­gih sto­ri­tvah, ki niso ravno naj­po­memb­nejše za pre­ži­ve­tje. Ponudniki so se na to odzvali z doda­tnimi aktiv­nostmi za kre­pi­tev pro­daje. Ena od naj­u­spe­šnej­ših tovr­stnih ino­va­cij so sple­tni kuponi za sku­pin­ske popu­ste. Pri tem gre za obliko pro­mo­cije ponu­dni­kov preko posrednika-organizatorja, ki svo­jim sple­tnim obi­sko­val­cem, poten­ci­al­nim stran­kam sode­lu­jo­čih ponu­dni­kov, ponuja visok popust za dolo­čeno nji­hovo sto­ri­tev. Bistvena raz­lika od kupo­nov za popu­ste, ki jih že dese­tle­tja lahko izre­zu­jemo iz časo­pi­sov ali kata­lo­gov, je v tem, da smo tu z naku­pom kupona kupili sto­ri­tev že vna­prej, saj smo morali kupon takoj pla­čati, na pri­mer s kre­di­tno kartico.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 20/2011, 26. maja 2011.
Nakup kupo­nov  orga­ni­za­tor spod­buja s sta­rim tri­kom, da je možnost nakupa časovno ome­jena na kra­tek čas, denimo 24 ur. V naprej dolo­čen pa je tudi prag, ki ga mora sku­pina inte­re­sen­tov pre­seči, da bo kupon akti­vi­ran – v tistih 24 urah mora biti pro­da­nih dovolj kupo­nov. S tem so kupci spod­bu­jeni, da izko­ri­stijo svoje dru­žabno omrežje in k nakupu pova­bijo še pri­ja­te­lje (na Facebooku in Googlu, ozi­roma sle­dilce na Twitterju), da bi bil prag dose­žen. V naspro­tnem pri­meru je namreč kupon raz­ve­lja­vljen in kupci dobijo denar vrnjen. Organizator ponudbe dozira ena­ko­merno, v večini pri­me­rov eno na dan, in ta je zato tisti dan dele­žna celo­tne pozor­no­sti. Glavna vaba za kupce pa je seveda višina popu­sta, ki se giblje od 50 odstot­kov nav­zgor.

Pionir tega poslov­nega modela je ame­ri­ško pod­je­tje Groupon, ki je bilo usta­no­vljeno šele konec leta 2008, zdaj pa že deluje v 44 drža­vah in ima preko 1.500 zapo­sle­nih. Internetni veli­kan Google, ki ga je konec lan­skega leta hotel odku­piti, a bil zavr­njen, je Groupon ovre­dno­til kar na 6 mili­jard dolar­jev. Ker pa je nje­govo idejo mogoče brez težave posne­mati, je na svetu že veli­kan­ska mno­žica nje­go­vih klo­nov. Tudi v Sloveniji imamo že naj­manj deset raz­lič­nih orga­ni­za­tor­jev, naj­več sode­lu­jo­čih pod­je­tij pa je iz branže gostin­stva in nege telesa.

Ali gre le za modno muho ali kon­cept, ki bo pre­ži­vel? Poslovni model ima namreč tudi slabe strani. Prvič, popu­sti so sicer visoki v odstot­kih, ven­dar v zne­sku mar­sik­daj ne pre­se­gajo 10 evrov. Drobni pri­hra­nek za mar­si­koga ni dovolj, da bi se odpe­ljal na drugi konec mesta, ozi­roma se pri­la­go­dil dru­gim ome­ji­tvam pri kori­šče­nju popu­sta. Na pri­mer, veljavno samo po 17. uri, samo ob delov­nih dneh in podobno. Drugič, da bi našli popust, ki je za nas zani­miv, moramo pre­gle­do­vati tudi na kupe tistih, ki niso. Med 30 ponud­bami mesečno jih za nas morda pride v poštev le malo. Vsakodnevna pošiljka z aktu­al­nim popu­stom lahko zato kmalu postane neza­že­lena pošta. Tretjič, če sode­lu­joči ponu­dnik pre­ti­rava s šte­vi­lom izda­nih kupo­nov in ome­ji­tvami pri nji­ho­vem kori­šče­nju, lahko ob gneči zaradi navala kupo­nov trpi kako­vost nje­gove sto­ri­tve, s čimer si bo nare­dil slabo uslugo.

Tveganje pod­je­tnika, ki v tem sis­temu ponuja visok popust, je kar veliko. Poleg popu­sta, ki se mu odpo­vedo v korist strank, si od pre­o­sta­lega zne­ska orga­ni­za­tor odreže še krepko več­de­se­tod­sto­tno pro­vi­zijo. Marsikdaj potem sode­lu­joči pod­je­tnik v taki akciji dobi le četr­tino obi­čajne cene. Res je sicer, da jo dobi vna­prej in da se zgodi tudi, da nato kupon sploh ni izko­ri­ščen, ven­dar je izku­pi­ček vse­eno pogo­sto pod nje­govo lastno ceno.

Zakaj potem kljub temu sode­lu­jejo? Ker raču­najo, da bo akcija pri­va­bila novince, ki ute­gnejo postati stalne stranke. Ker bo oseba s kupo­nom pri­pe­ljala s seboj še pri­ja­te­lja, ki bi pla­čal redno ceno. Ker bo oseba s kupo­nom poleg tistega, za kar velja kupon (npr. hrano), kupila še kaj dru­gega po polni ceni (npr. pijačo). Ker bodo ime­tniki kupo­nov zapol­nili tiste časovne ter­mine, ki so tržno manj zani­mivi. Tako se tudi ponu­dniku  raču­nica lahko izide.

Izkušnje kažejo, da se sku­pin­ski popu­sti naj­bolj obne­sejo za tiste ponu­dnike, ki šele osva­jajo trg in nabi­rajo svoje prve stranke. Zanje je taka pro­mo­cija poceni – če le uspejo stranke, ki pri­dejo s kuponi, potem tudi zadr­žati. Za nji­hove bolj uve­lja­vljene kon­ku­rente pa je ta način pre­drag; ali pa je tržna tekma nji­hove cene že okle­stila na takšne nivoje, da si takih popu­stov ne morejo več privoščiti.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nakupovanje z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x