Eno ocenjevanje preveč, ali kar vsa?

Izbor najboljše DZUNajprej je v začetku leto­šnjega leta je slo­ven­ske družbe za upra­vlja­nje skla­dov raz­bu­rilo pode­lje­va­nje zvez­dic revije Moje Finance, v juniju pa je sodu izbilo dno novo izbi­ra­nje naj­boljše DZU, ki se ga je lotila ekipa iz bor­zne hiše Moja del­nica. Ta tema, ki že več let buri duhove, je 13 čla­nic Združenja ZDU-GIZ tokrat pod­žgala do te mere, da so sredi pole­tja uskla­dili in obja­vili svoje kri­tično Stališče glede oce­nje­va­nja uspe­šno­sti vza­je­mnih skla­dov in nji­ho­vih upra­vljav­cev.

vir: Ilirika, mesečna poročila

Obstoječa oce­nje­va­nja jim, kot »objek­tom oce­nje­va­nja« niso všeč že od samega začetka, od prve pode­li­tve nagrad ZLATI V leta 2005 dalje. Svojčas so v okviru Združenja naro­čili eko­no­mi­stom razvoj svoje lastne meto­do­lo­gije, pri­la­go­jene slo­ven­skim poseb­no­stim. A tudi tam niso pri­šli do soglasja. Ne glede na to pa se dobi­tniki vsa­ko­le­tnih nagrad z njimi radi pohva­lijo v svo­jih publi­ka­ci­jah, pa tudi v ogla­snih spo­ro­či­lih v medi­jih. S čimer seveda ni prav nič narobe; tako je pov­sod po svetu, pre­je­mni­kom nagrade slu­žijo za promocijo.

Hvalevredni cilji

Z zdaj obja­vlje­nim Stališčem želijo v Združenju, kot pra­vijo, »zašči­titi inte­rese vla­ga­te­ljev in nji­hovo pra­vico, da so pra­vo­ča­sno in stro­kovno neo­po­rečno obve­ščeni.« Obenem pa opo­zar­jajo na »poten­ci­alno ogro­ža­nje stro­kovne in moralne inte­gri­tete družb za upra­vlja­nje oz. panoge upra­vlja­nja skla­dov kot celote.« (Z obo­jim se lahko stri­njamo). Da bi bili ti cilji dose­ženi, so v Združenju obli­ko­vali mini­malne stan­darde, ki naj se jih oce­nje­valci držijo. Standardi obse­gajo 19 ali­nej, od kate­rih vsaka pred­sta­vlja po en napo­tek. Napotki v Stališču so zelo razno­liki, poglejmo si jih v nada­lje­va­nju (v pošev­nem tisku je navedba iz Stališč, sledi moj komen­tar v pokonč­nem tisku).

Ukrepi: bolj in manj upravičeni

vir: PROvlagatelj, Probanka upravljanje

Najprej tisti, ki so smiselni.

Pametni pre­dlogi

  1. »Metodologija mora biti tran­spa­ren­tna, izra­čuni, na kate­rih teme­lji ocena, pa dosto­pni na zah­tevo.« Seveda. To je temelj, na kate­rem se gradi zau­pa­nje v oceno. Logično je tudi, da so odgo­vorne osebe, ki so sesta­vile meto­do­lo­gijo, pod njo podpisane.
  2. »Čas oce­nje­va­nja uspe­šno­sti poslo­va­nja skla­dov naj ne bi bil krajši od obdo­bja 3 let. To je namreč mini­malno obdo­bje, v kate­rem se začne kazati kako­vost upra­vlja­nja. Priporočamo upo­rabo 5 in 10 letnih obdo­bij oce­nje­va­nja, kot je sve­tovni stan­dard.« Res je. Eno leto je pre­kratka doba, 3 leta je smi­seln minimum.
  3. »Kategorije, v katere se uvr­šča sklade, morajo biti opre­de­ljene v zado­stnem šte­vilu, zago­ta­vljati morajo pri­merno homo­ge­nost in pri­mer­lji­vost skla­dov, ki so v kate­go­rijo vklju­čeni.« Jasno. Jabolka se pri­merja z jabolki in hru­ške s hruškami.
  4. »Zagotovljeno mora biti zado­stno šte­vilo skla­dov v posa­me­zni kate­go­riji, pri­po­ro­čamo vsaj 5 skla­dov v posa­me­zni kate­go­riji.« Res je, depla­si­rano bi bilo izbi­rati zma­go­valca, če so v kon­ku­renci, na pri­mer, samo trije nastopajoči.
  5. »Iz oce­nje­va­nja so izlo­čeni skladi, ki z uskla­jeno nalož­beno struk­turo poslu­jejo krajše obdo­bje, kot je obdo­bje oce­nje­va­nja. Kot datum uskla­jene nalož­bene struk­ture se sma­tra datum, ko mora sklad zago­to­viti uskla­je­nost nalož­be­nih struk­tur s pra­vili upra­vlja­nja (po 6 mese­cih po začetku poslo­va­nja sklada).« Res je, prvih 6 mese­cev ni rele­van­tnih za kasnejše doga­ja­nje. V prvih mese­cih smo videli že razne ano­ma­lije.
  6. »Iz oce­nje­va­nja so izlo­čeni skladi, pri kate­rih se je zno­traj obdo­bja bistveno spre­mi­njala nalož­bena poli­tika.« Da, če je sklad spre­me­nil svoje nalož­bene ome­ji­tve, pač nekaj let ne more tek­mo­vati, saj ni pri­mer­ljiv s konkurenti.

Nezaupanje do čla­nov komisije

Dva izmed napot­kov sta ad per­so­nam, name­sto ad rem in sta v celoti odveč. Če je meto­do­lo­gija natančna in tran­spa­ren­tna, vsi podatki pa javni, potem je izra­čun kadar­koli pono­vljiv. Zato je popol­noma vse­eno, kdo je izra­čune izvr­šil, in ali ima dok­to­rat iz eko­no­mije ali samo nepo­polno osnovno šolo. Tudi to, ali oseba vlaga v sklade oce­nje­va­nih družb, je v takem pri­meru ire­le­van­tno, ne škodi pa, če je razkrito.

  1. »Člani komi­sij, ki bodo izva­jale oce­nje­va­nje poslo­va­nja skla­dov, morajo biti ustre­zno stro­kovno izo­bra­ženi, ustre­zati morajo načelu »fit and pro­per« in ne smejo biti v kon­fliktu inte­re­sov, ki bi na kakr­šen­koli način lahko vpli­val na rezul­tate ocenjevanja.«
  2. »Člani komi­sij, ki bodo izva­jale oce­nje­va­nje poslo­va­nja skla­dov, morajo raz­kriti more­bi­tno ime­tni­štvo enot pre­mo­že­nja skla­dov ozi­roma more­bi­tne druge pove­zave z upra­vljavci ali ponu­dniki teh skladov.«

Pravica veta

Nekaj napot­kov je takih, s kate­rimi si želijo oce­nje­vanci zadr­žati pra­vico veta (kaj oce­nje­val­cem dovo­lijo in česa ne). Ti kažejo na veliko neza­u­pa­nje do ocenjevalcev:

  1. »Posamezni skladi morajo biti pri­merno ume­ščeni v kate­go­rije. O pra­vilni ume­šče­no­sti sklada mora mne­nje podati upra­vlja­vec sklada.«
  2. »Uvrstitev skla­dov v posa­me­zno kate­go­rijo mora biti poznana vna­prej (»ex ante«, še pred pri­čet­kom oce­nje­va­nega obdo­bja) na osnovi pri­do­blje­nega mne­nja upra­vljavca sklada in raz­krita upra­vljav­cem vseh skla­dov v posa­me­zni kate­go­riji skladov.«
  3. »O upo­ra­blje­nem kri­te­rij­skem inde­ksu se izja­sni upra­vlja­vec. Če se o pri­mer­no­sti kri­te­rij­skega inde­ksa upra­vlja­vec in oce­nje­va­lec ne stri­njata, se sklad izloči iz ocenjevanja.«
  4. »Če se upra­vlja­vec iz ute­me­lje­nih vse­bin­skih, teh­nič­nih ali pravno-formalnih razlo­gov z meto­do­lo­gijo oce­nje­va­nja, oce­nje­valci, nači­nom objave ocen ipd. ne stri­nja, se sklade s kate­rimi upra­vlja, izloči iz postopka ocenjevanja.«

Nobena oce­nje­valna inšti­tu­cija, ki kaj da nase, se ne bo pustila na tak način ome­je­vati in pod­vreči more­bi­tnim muham oce­nje­van­cev. Saj ven­dar ne gre za odnos med naroč­ni­kom in izva­jal­cem. Je pa prav, da oce­nje­va­nec ohrani pra­vico, da sam odloča o tem, ali so nje­gove ocene obja­vljene ali ne. Ocenjevalci nimajo nobe­nega inte­resa pov­zro­čati škodo in če oce­nje­va­nec meni, da mu ocene pov­zro­čajo škodo ali da niso korek­tne, je nor­malno, da ima pra­vico, da odkloni objavo (ne more pa pre­pre­čiti, da se nji­hovi podatki upo­ra­bljajo v izra­ču­nih, če meto­do­lo­gija teme­lji le na javno obja­vlje­nih podatkih).

Omejevanje kon­ku­rence

Za tuje sklade, ki se tržijo pri nas, naj bi veljalo doda­tno pravilo:

  1. »V pri­meru, da sklada ne upra­vlja domača družba za upra­vlja­nje, velja za sklad kri­te­rij iz pred­ho­dne točke, dopol­njen z zah­tevo, da se sklad trži v Sloveniji v celo­tnem obdo­bju, za kate­rega velja ocenjevanje.«

Ta ome­ji­tev nima nobe­nega vse­bin­skega smi­sla s sta­li­šča ciljne publike, torej inve­sti­tor­jev, ki so jim ocene name­njene kot pomoč ozi­roma doda­tna infor­ma­cija glede tre­nu­tne ponudbe na trži­šču. Obnašanje ozi­roma rezul­tati tujega sklada so, kakr­šni so, in nimajo zveze s tem, ali se ta sklad v Sloveniji trži eno leto ali pet let. Edini namen te ome­ji­tve je zmanj­šati šte­vilo kon­ku­ren­tov v tekmi.

Nepovezano

Nekaj napot­kov je ire­le­van­tnih, ozi­roma se ne nana­šajo na ocenjevanje:

  1. »Javne objave podat­kov o oce­nah ne smejo biti na kakr­šen koli način zava­ja­joče ali pred­sta­vljati poten­ci­alne osnove za napačno odlo­či­tev inve­sti­tor­jev pri izbiri skla­dov, v katere bo inve­sti­ral svoja sred­stva.« Ocena je samo sim­bol *****, 5, AA, +++ ali kaj dru­gega in nima dru­gega pomena kot da je gra­fični izraz izra­ču­nane vre­dno­sti po meto­do­lo­giji. Vsekakor sam sim­bol ni pri­po­ro­čilo za izbiro tega ali onega sklada. Pri vseh obja­vlje­nih oce­nah je to že od nek­daj obja­vljeno. Kako pa pode­ljeno oceno v svo­jih pro­mo­cij­skih mate­ri­a­lih nakna­dno upo­ra­bljajo nagra­jenci, pa ni stvar ocenjevalca.
  2. »Ocenjevalec lahko obli­kuje tudi »wild west« kate­go­rijo, v katero lahko ume­sti vse sklade, ki niso ume­ščeni v posa­me­zne kate­go­riji, pri čemer morajo kri­te­riji za oceno v tej kate­go­riji biti kon­si­sten­tni s kri­te­riji za vse sklade.« Taka kate­go­rija ne bi imela nobene vse­bine ozi­roma pomen­ske vre­dno­sti in je oce­nje­valci tudi doslej niso imeli.
  3. »Javne objave podat­kov o oce­nah ne morejo biti sestavni del pred­pi­sa­nih jav­nih objav o poslo­va­nju skla­dov.« Ocenjevanci ne morejo medi­jem (časo­pi­som, sple­tnim por­ta­lom) pred­pi­so­vati, v kakšni obliki smejo obja­vljati podatke. Pojem »ura­dna tečaj­nica« zakon­sko ne obstaja. Oblika podat­kov je pred­pi­sana zave­zan­cem (druž­bam za upra­vlja­nje), ne pa medi­jem. Časo­pisi obja­vljajo pre­jete podatke (ali samo del njih) po lastni pre­soji in potre­bah nji­ho­vih bral­cev, saj ne gre za pla­čane oglase. Je pa smi­selno, da gre se tisti podatki, ki so iz ura­dnih poro­čil dzu­jev, vizu­alno raz­li­ku­jejo od pre­o­sta­lih, npr. ocen — denimo z upo­rabo druge barve ali opomb.

Bolj nadloga kot kaj drugega?

Če bi — bogne­daj — kdaj kak pred­pis uza­ko­nil teh 19 ome­ji­tev, v Sloveniji oce­nje­vanj skla­dov ne bi bilo več, kljub temu, da po svetu prav uspe­šno živijo v pove­zavi med dzuji (ponu­dniki sto­ri­tev), oce­nje­val­nimi agen­ci­jami, mediji in inve­sti­tor­sko jav­no­stjo in torej oči­tno vsak člen v tej verigi zase najde neko korist.

Iz teh 19 ali­nej pa bi lahko skle­pali, da so nji­ho­vim avtor­jem oce­nje­va­nja bolj nepo­trebna nadloga kot kaj dru­gega. Mimogrede, če bi avtorji teh 19 zah­tev odne­sli na agen­ciji Morningstar ali Lipper kot pred­po­goj za dovo­lje­nje za to, da oce­nju­jeta nji­hove sklade, sumim, da bi tam­kaj popo­kali od smeha. :-)

Skratka, edini res nujni pogoj iz Stališča je obja­vljena tran­spa­ren­tna meto­do­lo­gija, ki se po možno­sti ne spre­mi­nja iz leta v leto. Od tam dalje lahko ciljna publika oceni sama, ali so ocene korek­tne ali ne, ali so sesta­vljavci nekom­pe­ten­tni ali pri­stran­ski ali kaj tre­tjega (oce­nje­va­nja so že zdaj tri; poleg zgo­raj ome­nje­nih še tisto, ki ga izvaja Zveza potro­šni­kov Slovenije). Če bo nji­hov izde­lek zanič, ga pač nihče ne bo upo­šte­val. Vnaprejšnje ome­je­va­nje na tako podro­ben način kot ga demon­strira Stališče, da ja ne bi pri­šlo do kakšne napake, pa bolj spada v kake druge čase.

P.S.

Razkritje: Avtor tega pri­spevka ni sode­lo­val niti pri meto­do­lo­gi­jah niti v komi­si­jah pre­te­klih oce­nje­vanj skla­dov v Sloveniji, je pa bil sode­la­vec pod­je­tij, ki so v pre­te­klih letih orga­ni­za­tor­jem dosta­vljala potrebne podatke za izra­čune (nek­daj Vzajemci.com, letos Denarnisupermarket.com).

Ta članek je bil objavljen v kategoriji skladi.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x