S težkim topništvom v obrambo valute

Skoraj štiri dese­tle­tja so minila, odkar se med­se­bojni tečaji glav­nih sve­tov­nih valut gibljejo svo­bo­dno. Zato na trgu nihajo glede na ponudbo in pov­pra­še­va­nje, kar naj­bolj nepo­sre­dno opa­zimo kot turi­sti, ko za svoje evre dobimo vča­sih več, vča­sih manj ame­ri­ških dolar­jev ali bri­tan­skih funtov.

Sem in tja pa posta­nejo nerav­no­vesja tako velika, da se mora kakšna država boriti, da tečaj njene valute ne uide iz spre­je­mlji­vih meja. V začetku sep­tem­bra je tako zmanj­kalo potr­plje­nja švi­car­skim denar­nim obla­stem, ki niso mogle več mirno gle­dati inten­zivne rasti svo­jega franka. Njihova valuta je namreč v zadnjih treh letih z nivoja 1,6 franka za evro pri­šla celo izpod 1,1 franka za evro.

Kaj pov­zroči neso­raz­merno kre­pi­tev valute, kot to zdaj velja za švi­car­ski frank? V nego­to­vih časih nara­ste potreba za varno zave­tje denarja. Valute, kjer se zaradi zdrave mone­tarne poli­tike ne pri­ča­kuje raz­vre­dno­te­nje, so tedaj pri­vlačno pri­be­ža­li­šče za denar, ki beži pred gro­zečo infla­cijo ali dru­gimi pre­tresi. Švica s svojo tra­di­cijo kon­ser­va­tiv­no­sti in pre­cej­šnje izo­li­ra­no­sti še vedno velja za ste­ber sta­bil­no­sti. In ker so kapi­tal­ski tokovi po svetu spro­ščeni, je naval na valuto lahko bistveno inten­ziv­nejši, kot bi to bilo mogoče pred desetletji.

Za obrambo imajo države na voljo nekaj nači­nov. Najprej lahko zni­žajo obre­stno mero in s tem zmanj­šajo rela­tivno pri­vlač­nost valute. Toda kadar so, tako kot zdaj, obre­sti nizke vse­po­vsod po svetu, to ne učin­kuje. Potem lahko s taksami ali admi­ni­stra­tiv­nimi ome­ji­tvami posta­vijo pre­grade pred čez­mej­nimi pri­livi denarja. To so Švi­carji nare­dili v 70-ih letih, a ni pov­sem zale­glo. Zadnja linija obrambe pa je kupo­va­nje tujih valut v veli­kih koli­či­nah. Če je ponudba valute neo­me­jena, pov­pra­še­va­nje po njej ne more več dvi­go­vati tečajev.

Prav k temu so bili zdaj pri­si­ljeni Švi­carji (pred časom pa Japonci), ki so raz­gla­sili, da bodo tečaj 1,2 franka za evro varo­vali z vsemi silami, s čimer so vsaj zača­sno vezali svojo usodo na usodo evra. Če tečaj svoje valute brani njena izda­ja­te­ljica, cen­tralna banka, potem ji denarja za inter­ve­ni­ra­nje ne more zmanj­kati, saj ga lahko nati­sne v poljubni koli­čini. Res so lahko take reše­valne ope­ra­cije za cen­tralno banko drage, če s tem trgo­va­njem ustvari izgubo, toda pri tem gre za teh­ta­nje med večjo in manjšo škodo.

Povečevanje koli­čine denarja v obtoku lahko vodi tudi k infla­cij­skim pri­ti­skom (ni pa nujno), toda v seda­njih raz­me­rah bi bilo zmerno zvi­ša­nje infla­cije vzeto kot še spre­je­mljiva postran­ska škoda. Tudi to so Švi­carji v prej­šnji rundi, v 70-ih letih, že doživeli.

Čez­merna rast valute po navadi ni v inte­resu države. Precenjena valuta pomeni slabšo kon­ku­renč­nost izvo­zni­kov, saj so nji­hovi izdelki zaradi tega za kupce v dru­gih drža­vah dražji. Po drugi strani pa je uvo­ženo blago za domače kupce cenejše in v skraj­nem pri­meru lahko država na tak način »uvaža« defla­cijo, ki je lahko uni­ču­joča za gospo­dar­stvo. Ali bodo ukrepi delo­vali in bo tečaj ubra­njen? Za zdaj kaže, da bo, kljub vse večjim zdra­ham v evr­skem obmo­čju in pove­če­va­nju nego­to­vo­sti. Švi­car­sko inter­ve­ni­ra­nje je pred­vsem treba vzeti kot signal, kako resna je situ­a­cija, in kot napo­ved, da lahko po svetu sle­dijo nadalj­nji, še bolj radi­kalni ukrepi. V zvezi z Grčijo se je namreč po letu dni od prvih reše­val­nih ukre­pov izka­zalo, da ver­balno zakli­nja­nje o tem, kaj je nespre­je­mljivo ali celo neza­mi­sljivo, ki ni pod­prto z denar­jem, pač ni dovolj. Dogodki, ki so še nedavno veljali za tabu (ban­krot čla­nice evr­skega obmo­čja, izstop ali izklju­či­tev) niso več tako nemo­goči, kot je kazalo še pred nekaj meseci. Tabujev ni več, v pri­ho­don­sti se lahko zgodi marsikaj.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke, ekonomija z značko , , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x