Državna pomoč za vampirje

Eno od naj­za­bav­nej­ših gesel na tran­spa­ren­tih dana­šnjih pro­te­stni­kov je bilo »Ustavite vam­pirje«, s čimer so mišljene banke in ban­kirji, ki nam menda pijejo kri. Pravi čas, da sešte­jemo, koliko je bilo tega jav­nega denarja, ki so ga bojda »popile« slo­ven­ske banke kot pomoč s strani države.

O doka­pi­ta­li­za­ci­jah držav­nih bank je bilo govora veliko, pre­cej manj pa o posre­dni pomoči v obliki depo­zi­tov v letih 2008 in 2009. Država si namreč z izdajo obve­znic izpo­soja denar; samo v letu 2009 ga je bilo za 4 mili­jarde evrov.  Na vrhuncu krize je velik del izpo­so­je­nega denarja resnično takoj v obliki depo­zi­tov pla­si­rala v slo­ven­ske banke.

Vsi nasle­dnji podatki so pov­zeti iz članka Stanislave Zadravec Caprirolo Učinki finančne krize in sis­tem­ski ukrepi v Sloveniji iz posebne šte­vilke Bančnega vestnika Slovenske banke in kriza (št. 60/2011):

  • pov­prečni zne­sek depo­zi­tov eno­tnega zakla­dni­škega računa (EZR) države v slo­ven­skih ban­kah je od leta 2007 do 2009 zra­sel za 2,5 mlrd EUR (pri­bli­žno toliko znaša kri­zna pomoč)
  • odo­brene so bile državne garan­cije za zadol­že­va­nje šti­rim ban­kam v sku­pni višini 2,2 mlrd EUR
  • podalj­šana je bila roč­nost depo­zi­tov EZR: leta 2007 je imelo 80% depo­zi­tov roč­nost do 6 mese­cev, 20% pa do enega leta; leta 2010 je bilo sta­nje bistveno spre­me­njeno, saj je bilo 55% depo­zi­tov tri­le­tnih, 10% dvo­le­tnih, pre­o­stalo pa manj kot enoletnih

Ti zne­ski so za red veli­ko­sti večji od denarja za doka­pi­ta­li­za­cijo držav­nih bank. Z depo­ziti je država neka­tere banke, ki so se uštele pri struk­turi svo­jih virov, dejan­sko rešila pred hudimi teža­vami. Posledično je težav obva­ro­vala tudi stranke teh bank, ki sicer morda ne bi dobile podalj­ša­nja svo­jih kre­di­tov in podobno.

Zgoraj ome­nje­nim šti­rim ban­kam je država s svojo garan­cijo prak­tično sploh omo­go­čila zadol­ži­tev v tujini in jim garan­cijo tudi zara­ču­nala, kajti na vrhu krize je bil večini bank dostop do denarja one­mo­go­čen, če zanje ni garan­ti­rala država. Tudi tu so bili zaradi inter­ven­cij države  obva­ro­vani kre­di­to­je­malci teh bank (pred­vsem podjetja).

Depoziti bodo nekoč vrnjeni in možno je tudi, da bo država z njimi celo nekaj zaslu­žila. To je odvi­sno od obre­stnih mer, po kate­rih banke ta denar obre­stu­jejo — toda podat­kov o tem država nika­kor noče raz­kriti (kljub odločbi Informacijskega poo­bla­ščenca). Glede na podalj­še­va­nje roč­no­sti teh depo­zi­tov pa se tre­nu­tek vra­čila te pomoči pre­mika nekam v prihodnost.

In zakaj je bilo dolo­če­nim ban­kam sploh treba pomagati?

Ker so v evfo­riji poceni denarja po slo­ven­skem pre­vzemu evra rado­darno poso­jale denar na vse strani, like there’s no tomor­row, ne da bi raču­nale z možno­stjo, da virov ne bo mogoče obno­viti. Vendar pa do tega ne bi pri­šlo, če na drugi strani tran­sak­cij ne bi bilo pov­pra­še­val­cev — pod­je­tij in ljudi, ki so v tej igri sode­lo­vali, in se neka­teri od njih tudi pre­ko­merno zadol­žili. Banke so pač opra­vljale svoj posel, in se tudi zelo raz­lično obna­šale. Nekatere so bile bolj pre­vi­dne in danes nimajo težav, druge so bile manj previdne.

»Vampirsko« vlogo je zato v tej zgodbi težko pri­pi­sati samo enemu členu v verigi.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x