Zategovanje pasu: do katere luknje

Zadnjič sem nale­tel na tale gra­fi­kon z oce­nje­nim pri­ho­dnjim pad­cem zasebne potro­šnje v raz­vpi­tih evrop­skih peri­fer­nih drža­vah. Padec bo hujši tam, kjer so imeli izra­zit nepre­mič­nin­ski balon, to pa sta pred­vsem Irska in Špa­nija. Slovenija pri balonu za njima ni kaj dosti zao­sta­jala, saj so se realne cene sta­no­vanj­skih nepre­mič­nin med 2003 in 2008 napih­nile za več kot 40%.

vir: Julia Neudorfer, Raiffeisen Research (4. nalož­beni forum Raiffeisen banke, Ljubljana, 19.10. 2011)

Na vodo­ravni osi je časovna skala (od leta 2001 do leta 2013), na nav­pični pa realna spre­memba zasebne potro­šnje. Bolj strma črta pomeni hitrejšo rast (ume­tne) bla­gi­nje pred dose­že­nim vrhom.

Praznenje nepre­mič­nin­skega balona pri nas sicer zaradi lokalne spe­ci­fike poteka poča­sneje kot dru­god. Če bi pote­gnili para­lelo z drža­vami v tem grafu, lahko oce­nimo, za koliko se bo v gro­bem zni­žal življenj­ski stan­dard glede na čas pred krizo. Oziroma, za koliko nazaj, v katero leto iz pre­te­klo­sti se bomo — mer­jeno po stan­dardu — vrnili.

Si bomo torej v nasle­dnjih letih lahko pri­vo­ščili pri­bli­žno toliko kot v letu 2005?

Ocena se nanaša na pov­pre­čje skozi popu­la­cijo (nedvo­mno je v segmentu tistih, ki so izgu­bili službo, padec večji;  po drugi strani pa obstaja segment popu­la­cije, ki mu pasu sploh ni treba zategovati).

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nepremičnine z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x