Po dveh letih od ljubljanskih poplav

Poplave leta 2010 so stre­znile velik del pre­bi­val­stva Ljubljane: poplav­nih obmo­čij je namreč veliko. Intenzivna — nepre­mi­šljena, ven­dar legalna — gra­dnja novih stavb na njih (celo takih s pod­ze­mnimi gara­žami, kot npr. zlo­gla­sna Viška son­čava) je sta­nje v zadnjem dese­tle­tju še poslab­šala. Od 2010 do 2012 se je nekaj vse­eno pre­ma­knilo. Pristojni so pospe­šili izde­lavo poplav­nih kart, da se vsaj pri­bli­žno izve, koliko je posa­me­zno obmo­čje ogro­ženo.

Strokovnjaki imajo cel kup idej, kako zadeve reše­vati, zatika pa se pri denarju. Izvedba ukre­pov v Ljubljani z oko­lico bi državo in MOL stala naj­manj 50 mili­jo­nov evrov. Na lju­bljan­skih poplav­nih obmo­čjih stoji preko 3.000 sta­no­vanj­skih stavb — hiš in blo­kov, kar pomeni več deset tisoč ljudi.

Ali je rea­li­stično pri­ča­ko­vati, da bodo sana­cij­ski ukrepi v nasle­dnjih letih tudi izve­deni? Ostajajo pa tudi stara vprašanja:

  1. Ali Ljubljančani lahko pri­ča­ku­jejo od sose­dnjih občin nepri­lju­bljene ukrepe (zadr­že­val­niki) pri njih za zava­ro­va­nje lju­bljan­skih poplav­nih območij?
  2. Ali je pame­tno še naprej pozi­da­vati npr. Vič in Rudnik, kar samo po sebi poslab­šuje situ­a­cijo obsto­je­čim tam­kaj­šnjim pre­bi­val­cem? Komu zares kori­sti šir­je­nje zazi­dlji­vih obmo­čij pod seda­njim lju­bljan­skim županom?
  3. Ali lahko poten­ci­alni popla­vljenci raču­najo na državno pomoč, kljub temu, da so zave­stno gra­dili (ali se pri­se­lje­vali) na zna­nih ogro­že­nih območjih?
  4. Ali naj se  državni denar (ki ga seveda ni dovolj) pred­no­stno usmerja v lju­bljan­ske grabne in potoke, ne pa na poplavna obmo­čja Savinje, Sore in dru­gih rek? Očitki centralizacije?

Celovit doku­ment z ana­lizo poplavne ogro­že­no­sti vseh pre­de­lov Ljubljane, z zemlje­vidi in pre­dlogi za izbolj­ša­nje poplavne var­no­sti si lahko ogle­date tukaj.

Razlaga prof. dr. Marka Breznika o bar­jan­skih tleh, vodo­to­kih in popla­vah: Antropogeni vplivi na pose­da­nje in poplave Ljubljanskega barja.

Če ste lastnik ali poten­ci­alni kupec sta­no­vanj­ske nepre­mič­nine na poplav­nem obmo­čju, raz­mi­slite o lastnih ukre­pih, ki so v doku­mentu ravno tako nave­deni (veliko infor­ma­cij naj­dete tudi na www.poplavljen.si).

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nepremičnine.

5 Komentarji

  1. jh4
    Objavljen na 26. oktober 2012 ob 14:53 | stalna povezava

    Če bo popla­vilo sta­dion ja. Če ne pa se jebit*. Sami ste si volili žabarji takšno spako za župana.

  2. Igor Mujdrica
    Objavljen na 11. november 2012 ob 18:01 | stalna povezava

    Ob komen­tarju se spra­šu­jem kakšni so podatki tudi za druge občine (pred­vsem glede inten­zi­vi­ra­nih legal­nih gra­denj na poplav­nih obmo­čjih). Menim namreč, da je to nekako kar splo­šna težava urba­nega sveta jh4, ne pa zgolj izvo­li­tve nekega župana. Tudi ruralni svet ima navse­za­dnje izre­dne težave s popla­vami. Tako je kar se zadeva varnosti/varovanja, nastanitve/bivanja in poten­ci­al­nega umika, nekako zadeva vseh nas, mar ne?

  3. Igor Mujdrica
    Objavljen na 11. november 2012 ob 18:11 | stalna povezava

    Zakaj se tako veliko šte­vilo ljudi odloča za nakup ali gra­dnjo stanovanja/hiše na poplav­nih obmo­čjih?
    (vše­čen komen­tar nepre­mič­nin­skega brokerja)

    http://shrani.si/f/2m/NV/4uzxJIin/whydosomanypeoplebuyorbu.jpg

  4. Objavljen na 18. november 2012 ob 17:59 | stalna povezava

    Poplavne karte za celo Slovenijo so tukaj: http://naravnenesrece.geopedia.si/poplave.php

  5. Igor Mujdrica
    Objavljen na 20. november 2012 ob 21:25 | stalna povezava

    Zelo kori­stno in zelo upo­rabno. Še podrob­nejša poplavna karta pa je na temle naslovu:
    http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_x464015_y101739_s13_b4

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x