Izpoved 30-letnega pirata

Piratske stranke nasta­jajo pov­sod po svetu, tudi pri nas. Ali naj družba pirat­stvo pre­ga­nja? Kdo naj ga pre­ga­nja? Ali naj država name­nja dav­ko­pla­če­val­ski denar in posega v zaseb­nost drža­vlja­nov zgolj za zava­ro­va­nje inte­re­sov kor­po­ra­tiv­nih ime­tni­kov avtor­skih pra­vic nekje na dru­gem koncu sveta? Odlomek iz knjige Dana Arielyja (Poštena) resnica o nepo­šte­no­sti.

Str. 119–120:

…V raz­pravi o pona­red­kih se ne moremo izo­gniti omembi soro­dnega poče­tja, neza­ko­ni­tega nala­ga­nja avtor­sko zašči­te­nih vse­bin s spleta. (Predstavljajte si poskus, podo­ben tistemu s sonč­nimi očali, ki bi vklju­če­val neza­ko­nito nalo­ženo glasbo ali filme.) Opisal vam bom zgodbo, iz katere sem nau­čil nekaj zani­mi­vega o neza­ko­ni­tem jema­nju vse­bin s spleta. V tem pri­meru sem bil žrtev jaz sam. Nekaj mese­cev po izidu moje prve knjige, Predvidljivo nera­zu­mni, sem pre­jel tole e-poštno sporočilo.

Spoštovani g. Ariely,

rav­no­kar sem kon­čal poslu­ša­nje vaše zvočne knjige, ki sem si jo neza­ko­nito nalo­žil s spleta, in vam želim pove­dati, da mi je bila zelo všeč. Sem 30-letni Afroameričan iz cen­tra Chicaga in se zadnjih pet let pre­ži­vljam s pro­dajo neza­ko­ni­tih vse­bin na CD– in DVD-ploščah. V svoji širši dru­žini sem edini, ki ni ali v zaporu ali brez­do­mec. Naša dru­žina sim­bo­li­zira vse, kar je narobe z Ameriko. Ker kršim zakone, mislim, da je le vpra­ša­nje časa, pa bom tudi sam kon­čal v zaporu.

Pred časom sem dobil redno službo od 9. do 17. ure. Takrat sem upal, da bom pre­sto­pil v pošteno življe­nje, ven­dar sem službo kmalu pustil in se vrnil k svo­jim neza­ko­ni­tim poslom. Razlog za to je bila bole­čina, ki sem jo obču­til, ker sem opu­stil svoj neza­ko­niti biznis. Tega sem zgra­dil iz nič in ga raz­vi­jal pet let. Le ta posel je bil resnično moj, saj v dru­gih služ­bah nisem imel podob­nega občutka lastni­štva ali nave­za­no­sti. Zato sem se resnično našel v opi­sih kon­cepta lastni­štva v vaši knjigi.

Še nekaj dru­gega me je pote­gnilo nazaj v ile­galno pro­dajo. V pravi, zako­niti pro­da­jalni, kjer sem delal nekaj časa, so zapo­sleni pogo­sto ome­njali lojal­nost in skrb za stranke, ven­dar mislim, da v resnici sploh ne vedo, kaj to res pomeni. V neza­ko­ni­tih dejav­no­stih sta lojal­nost in skrb bistveno moč­nejši od vsega, kar sem videl v zako­niti trgo­vini. Skozi leta sem nabral omrežje sto­tih ljudi, ki so kupo­vali od mene. Bili smo v rednih sti­kih, se dru­žili in postali pri­ja­te­lji. Prav zaradi pri­ja­telj­stva s svo­jimi stran­kami mi je bilo tako težko opu­stiti svoj posel, saj bi s tem izgu­bil tudi prijatelje.

Vesel sem, da sem poslu­šal vašo knjigo.

Elijah

Ko sem dobil to e-pošto, sem pobr­skal po inter­netu in našel nekaj pirat­skih raz­li­čic moje zvočne knjige in nekaj ske­ni­ra­nih raz­li­čic tiskane knjige (obde­la­nih s ske­ner­jem visoke kako­vo­sti, vključno s pla­tni­cami, zahvalo, refe­ren­cami in celo z opo­zo­ri­lom o avtor­skih pra­vi­cah, kar mi je bilo še posebno simpatično).

Ne glede na to, kako razu­memo parolo »infor­ma­cije hočejo biti svo­bo­dne«, kadar gre za nedo­vo­ljeno dis­tri­bu­cijo vašega lastnega dela, to pre­cej spre­meni pogled na stvari. Nalaganje vse­bin s spleta tedaj postane bolj ose­ben in manj abstrak­ten pro­blem, pa tudi bolj zaple­ten. Po eni strani sem vesel, da lju­dje berejo o mojem delu in si poma­gajo z nje­go­vimi rezul­tati. Čim več je bral­cev, tem bolje. Navsezadnje pišem zaradi njih. Po drugi strani pa razu­mem vzne­mir­je­nje tistih, kate­rih delo se neza­ko­nito kopira in pro­daja. Na srečo sam nisem odvi­sen od pri­hod­kov od pisa­nja. Če bi bilo tako, sem pre­pri­čan, da bi tudi sam manj pri­za­ne­sljivo obrav­na­val neza­ko­nito nala­ga­nje s spleta.

Menim, da sva z Elijahom opra­vila pošteno zame­njavo. On je neza­ko­nito kopi­ral mojo knjigo in pri tem nekaj zaslu­žil, jaz pa sem se iz nje­go­vega odziva nau­čil nekaj o lojal­no­sti do strank v nje­govi branži in dobil nekaj zami­sli za nadalj­nje raziskave.

Če upo­šte­vamo vse to, o čemer smo govo­rili v tem poglavju, kako naj se torej borimo proti kvar­je­nju naše morale in poten­ci­alno pogub­nim učin­kom enega samega nepo­šte­nega deja­nja? Kajti prvemu takemu deja­nju sledi nasle­dnje, poleg tega pa nepo­šteno obna­ša­nje na enem podro­čju rado pre­ide tudi na druga podro­čja. Zato je treba biti pozo­ren na prve znake tega doga­ja­nja in posku­siti vse, da te težnje pri sebi zatremo v kali, da se ne bodo razcvetele.

 

DA, želim naro­čiti knjigo po pov­ze­tju po posebni novo­le­tni ceni (-20%)

 

Ta članek je bil objavljen v kategoriji politika z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x