Za dobiček naredijo marsikaj

Če bi se vpra­šali, katera poklicna sku­pina ljudi je v seda­njem tre­nutku glo­boke gospo­dar­ske krize naj­bolj oso­vra­žena, bi bili poleg poli­ti­kov gotovo pri vrhu ban­čniki. Ti naj bi si po ljud­skem izro­čilu med konjunk­turo napol­nili žepe, zdaj pa bodo morali dav­ko­pla­če­valci z doka­pi­ta­li­za­ci­jami bank zapol­nje­vati luknje, ki so ostale zaradi nevr­nje­nih kre­di­tov. Kdor pa bo pre­bral prav­kar izdano knjigo angle­škega zdrav­nika Bena Goldacra pod naslo­vom Bad Pharma (Slaba far­ma­cija), pod­na­slo­vljeno Kako pro­i­zva­jalci zdra­vil zava­jajo zdrav­nike in ško­dijo bol­ni­kom, bo dobil novega favo­rita za ta neslavni naslov: far­ma­cevt­sko industrijo.

Avtor v knjigi na 430 stra­neh neu­smi­ljeno raz­krin­kava nee­tično poče­tje far­ma­cevt­ske indu­strije, v kateri se obra­čajo ogro­mni denarji. S sta­ra­njem pre­bi­val­stva na Zahodu gre za zdra­vstvo čeda­lje večji del bruto druž­be­nega pro­i­zvoda in zno­traj pro­ra­čuna za zdra­vstvo velik del odpade prav na zdra­vila in medi­cin­sko opremo.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 48/2012, 13. decem­bra 2012.
In če družba pri ban­čnih črnih luknjah posle­dice občuti pred­vsem v javno-finančni denar­nici, so pri rabo­tah far­ma­cev­tov posle­dice še hujše: poleg meta­nja denarja skozi okno, gre tudi za člo­ve­ška življe­nja. Ker jim far­ma­cevti pri­kri­vajo doku­men­ta­cijo z rezul­tati testi­ranj, ki bi ute­gnili ško­diti pro­daji nji­ho­vih izdel­kov, zdrav­niki mar­sik­daj tavajo v temi glede dejan­ske učin­ko­vi­to­sti nekega zdra­vila in lahko zaradi pre­malo infor­ma­cij bol­niku pred­pi­šejo neop­ti­malno ali celo ško­dljivo zdravilo.

Goldacrove obtožbe so hude, a vsaka izmed njih je argu­men­ti­rana in pod­prta z znan­stve­nimi članki in kli­nič­nimi štu­di­jami, kate­rih spi­sek obsega več kot 30 strani na koncu knjige. Med pri­meri, ki jih obrav­nava, je v splo­šni jav­no­sti znan tisti s kopi­če­njem zdra­vila proti gripi iz t. i. sku­pine inhi­bi­tor­jev nevra­mi­ni­daze z gene­rič­nim ime­nom osel­ta­mi­vir, ki ga družba Roche pro­daja pod ime­nom Tamiflu.

Kot se mar­sikdo spo­mni, je bil Tamiflu v sre­di­šču pozor­no­sti naj­prej ob epi­de­miji tako ime­no­vane pti­čje gripe, nekaj let pozneje pa še ob pojavu pra­ši­čje gripe. Države sveta so Roche takrat zasule z naro­čili in kupile preko 220 mili­jo­nov odmer­kov Tamifluja. Tudi slo­ven­ska vlada je leta 2007 kupila 500 tisoč odmer­kov zdra­vila, ki jih je leta 2009 še vedno imela v bla­gov­nih rezer­vah.1

Problem pa leži v dvo­mljivi učin­ko­vi­to­sti tega zdra­vila. Sveža raz­i­skava nepro­fi­tne orga­ni­za­cije Cochrane Collaboration je poka­zala, da je moč doka­zati le, da zdra­vilo za pri­bli­žno 21 ur skrajša simp­tome gripe, s sed­mih na šest dni.2 Iz dejan­skih podat­kov pa ni mogoče potr­diti zatr­je­vanj, da zdra­vilo tudi zniža šte­vilo kom­pli­ka­cij (npr. pljuč­nica) ali da zmanjša ver­je­tnost pre­na­ša­nja virusa med lju­dmi. Družba Roche že več let zavrača posre­do­va­nje podat­kov iz testi­ranj, saj so raz­i­sko­val­cem dosto­pni podatki le od pri­bli­žno 60% paci­en­tov, ude­le­že­nih v kli­nič­nih štu­di­jah. V pre­te­klo­sti je Roche zdra­vilo pro­pa­gi­ral celo s pomo­čjo naje­tih piscev. Dva nek­da­nja sode­lavca med­na­ro­dne pia­ro­vske agen­cije Adis International sta pri­znala in z doku­menti doka­zala, da sta po naro­čilu družbe pisala članke o Tamifluju3, pod katere so se potem pod­pi­sali zdrav­niki in v kate­rih sta raz­pi­ho­vala pro­blem, ki naj bi ga pome­nila gripa za svet, ter ute­me­lje­vala, da je Tamiflu reši­tev zanj.

In če bi bilo zdra­vilo vsaj brez stran­skih učin­kov, pa tudi to ne drži. Pri bol­ni­kih, ki so zdra­vilo jemali, so bili opa­ženi nega­tivni učinki na psi­hično zdravje in na delo­va­nje srca. Panika glede izbruha pan­dem­ske gripe in selek­tivno dozi­ra­nje podat­kov o dejan­skih kori­stih zdra­vila sta pro­i­zva­jalcu v pre­te­klem dese­tle­tju samo s tem izdel­kom pri­ne­sla veli­kan­ski dobi­ček. Obseg kori­sti za javno zdravje pa je bil v naj­bolj­šem pri­meru le skromen.

Poleg Rocha v knjigi v raznih neza­vi­dlji­vih vlo­gah in kon­te­kstih nasto­pajo še druge mul­ti­na­ci­o­nalke, znane tudi pri nas: Eli Lilly, Pfizer, Merck, GlaxoSmithKline in druge. Posebej boleča so raz­kri­tja, da so tudi državne nad­zorne inšti­tu­cije, ki naj bi prven­stveno varo­vale javni inte­res v zdra­vstvu in imele pred očmi pred­vsem var­stvo paci­en­tov, pre­po­go­sto pod­le­gle lobi­ra­nju far­ma­cevt­ske indu­strije. Ben Goldacre namreč s kon­kre­tnimi podatki pri­kaže, da tudi se tudi Evropska agen­cija za zdra­vila pri svo­jem poslan­stvu ni ravno izkazala.

  1. »Kdo služi z novo gripo?«, MMC RTV Slovenija, 10. maj 2009. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/zdravje/kdo-sluzi-z-novo-gripo/99955
  2. »New Questions Raised About Tamiflu’s Effectiveness«, The New York Times, 17. januar 2012, Dostopno na: http://prescriptions.blogs.nytimes.com/2012/01/17/new-questions-raised-about-tamiflus-effectiveness/
  3. »The Truth About Tamiflu«, The Atlantic, December 2009. Dostopno na: http://www.theatlantic.com/magazine/archive/2009/12/the-truth-about-tamiflu/307801/
Ta članek je bil objavljen v kategoriji nadzorniki z značko , , .

2 Komentarji

  1. Objavljen na 3. februar 2013 ob 12:17 | stalna povezava
  2. Objavljen na 11. februar 2014 ob 13:18 | stalna povezava

    Delo, 11.2.2014: »Kaj pa stran­ski učinki?« ali mit o var­nih zdra­vi­lih …Brez dodane vre­dno­sti je bilo kar 54,7 odstotka novih zdravil.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x