Visokošolski program v vsako slovensko vas

Zakaj, prav­za­prav, morajo slo­ven­ski dav­ko­pla­če­valci finan­ci­rati štu­dij mate­ma­tike tudi na Univerzi na Primorskem. Mar ne zado­stuje, da je mogoče mate­ma­tiko štu­di­rati v Ljubljani in v Mariboru? Je res treba omo­go­čati vsako leto še 40 vpi­snih mest v Kopru, pri čemer v zadnjih letih nikoli ni bilo spre­je­tih v prvi letnik tega pro­grama več kot 13 bru­cov. Za ta vsa­ko­le­tni ducat štu­den­tov mate­ma­tike in nekaj štu­den­tov soro­dnih pro­gra­mov, od kate­rih ver­je­tno niti vsi ne bodo diplo­mi­rali, imamo v Kopru pogon uni­ver­zi­te­tnih uči­te­ljev in pod­por­nega ose­bja. Ta, na slepo izbran pri­mer, je le ena od ano­ma­lij v slo­ven­skem viso­kem šol­stvu. Te sicer niso od vče­raj. Nekateri mini­stri, pri­stojni za visoko šol­stvo, so se hoteli z njimi spo­pri­jeti, a so bili bolj kot ne neu­spe­šni. Inercija in uni­ver­zi­te­tni lobiji so bili premočni.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 12/2013, 28. marca 2013.
Za nasle­dnje šol­sko leto 2013/14 so slo­ven­ske uni­verze in drugi izva­jalci viso­ko­šol­skega štu­dija raz­pi­sali 20.657 pro­stih mest za nove štu­dente. Vseh mla­do­stni­kov, ki bodo letos stari 18 let, pa je 20.232 (po pro­jek­ciji Statističnega urada RS). To se pravi, popol­noma vsak mla­do­stnik – pozor, ne le tisti, ki bodo sploh for­malno izpol­nje­vali pogoje za štu­dij – ima na voljo pro­sto mesto v tem pre­di­men­zi­o­ni­ra­nem viso­ko­šol­skem sis­temu. Balon kopi­če­nja in dro­blje­nja štu­dij­skih pro­gra­mov se je torej napih­nil do neslu­te­nih raz­se­žno­sti. Ker je ogro­mna večina mest na voljo v jav­nem šol­stvu, se lahko vpra­šamo, ali je to s sta­li­šča dav­ko­pla­če­val­cev res raci­o­nalno poče­tje in do kje sega avto­no­mija univerz.

Tudi done­davni mini­ster Turk z je leto­šnjim pozi­vom za zmanj­ša­nje vpi­snih mest na druž­bo­slovju, huma­ni­stiki, poslov­nih in uprav­nih vedah dre­gnil v osje gnezdo. Ljubljanski in mari­bor­ski rek­tor sta pohi­tela z gro­te­sknim histe­rič­nim odzi­vom, da »gre za vrni­tev usmer­je­nega izo­bra­že­va­nja« in da je »uva­ja­nje usmer­je­nega izo­bra­že­va­nja in sku­pnih jeder bila prva točka, na kateri smo se Slovenci eno­tno uprli dik­ta­tom iz Beograda…«.

Enako kot v prvih bla­gih posku­sih mini­stra Golobiča pred leti – si uni­verze nika­kor ne dovo­lijo, da bi jim »zuna­nji« solili pameti o tem, kakšne pro­grame in koliko mest na njih bodo raz­pi­sale. Vsakršna kri­tika je hitro ozna­čena za napad na avto­no­mijo uni­verze. Nič ni zale­glo, ko jim je mini­ster Turk postre­gel s podat­kom, da je že zdaj Slovenija v samem vrhu med drža­vami OECD po deležu mla­dih, ki se vpi­šejo v ter­ci­arno izo­bra­že­va­nje. Vendar pa je obe­nem tudi pri dnu glede deleža štu­den­tov, ki viso­ko­šol­ski štu­dij tudi dokon­čajo. Kar 35% vseh, ki se vpi­šejo na uni­ver­zi­te­tni štu­dij, ga nikoli kasneje uspe­šno ne dokonča.

Univerze sode­lu­jejo pri mno­žič­nem kam­pi­ra­nju fik­tiv­nih štu­den­tov v viso­ko­šol­skem sis­temu, ki jim je glavni cilj je pri­do­bi­tev sta­tusa, ki omo­goča delo na napo­tnice in štu­dent­ske bone za pre­hrano. Pri pre­ga­nja­nju tega poče­tja niso bile zelo odločne, ozi­roma so se krat­ko­vi­dno posta­vile na sta­li­šče, da ta balast ni nji­hov pro­blem, kljub temu, da zapra­vlja­nje ome­je­nih virov naza­dnje ško­duje celo­tnemu sistemu.

Vendar pa real­nost prej ali slej sama pri­pe­lje stvari na svoje mesto. Kljub viso­ko­le­te­čim bese­dam o družbi zna­nja, v kateri bomo potre­bo­vali vse manj avto­me­ha­ni­kov in vse več uni­ver­zi­te­tnih diplo­mi­ra­nih uprav­nih orga­ni­za­tor­jev, se pra­ksa s to teo­rijo ne strinja.

Poglejmo si pri­mer, ki pri­tiče tej reviji. Da, tudi prav­ni­kov je danes pre­več. Vse slo­ven­ske pravne fakul­tete so letos raz­pi­sale 692 mest za uni­ver­zi­te­tni štu­dij prava, od tega 432 mest za redni štu­dij. Po tre­nu­tnih podat­kih sple­tnega por­tala Zavoda za zapo­slo­va­nje je pri njem regi­stri­ra­nih 712 brez­po­sel­nih uni­ver­zi­te­tnih diplo­mi­ra­nih prav­ni­kov in še 19 prav­ni­kov s prvo bolonj­sko sto­pnjo, sku­paj 731. Brezposelnih je torej za več kot eno in pol gene­ra­cijo, pri mar­si­ka­teri drugi štu­dij­ski smeri je sta­nje še slabše. Delodajalci tega ne bodo prav kmalu absor­bi­rali. Mnogi izo­bra­ženi prav­niki (in seveda tudi diplo­manti dru­gih pro­fi­lov) bodo zato delali kaj manj zahtevnega.

V luči seda­njega polo­žaja in nuj­nega var­če­va­nja na vseh kon­cih sta pobudi — ki sta menda mišljeni popol­noma resno — za for­mi­ra­nje novih uni­verz v Kranju in Novem mestu videti kot zelo neo­ku­sna šala.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

2 Komentarji

  1. capo
    Objavljen na 22. julij 2013 ob 16:05 | stalna povezava

    Na Primorsko uni­verzo se vpi­su­jejo tisti luzerji, ki izvi­sijo na lju­blja­snki. (velja za štu­dente in za profesorje)

  2. tinca80
    Objavljen na 24. julij 2013 ob 13:10 | stalna povezava

    Danes je v Delu poda­tek, da se pri nas ter­ci­arno izo­bra­žuje 70% popu­la­cije, kar je naj­več med čla­ni­cami EU. Priporočilo evrop­ske komi­sije pa je 30%.
    http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/kriza-cloveskih-virov

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x