Drobni tisk — nebodigatreba

Slovenci imamo veliko lastnine, ki potre­buje zava­ro­va­nje: okoli 845 tisoč sta­no­vanj, preko mili­jon oseb­nih vozil. Ustrezno pre­mo­ženj­sko zava­ro­va­nje je tisto, kar nam bo olaj­šalo finančni polo­žaj, če pride do poško­do­va­nja ali izgube naše lastnine. Pri skle­ni­tvi nam poma­gajo zava­ro­valni zasto­pniki, ki jih naj­demo v zava­ro­val­ni­cah, spe­ci­a­li­zi­ra­nih zasto­pni­ških druž­bah in v novej­šem času tudi v bankah.

Da se z zasto­pni­kom lahko lotimo te naloge, moramo vsaj pri­bli­žno vedeti, kate­rim poten­ci­al­nim nevar­no­stim je naše pre­mo­že­nje izpo­sta­vljeno, in pred čim se želimo zava­ro­vati. Potem pa si v pogo­voru z zasto­pni­kom z zasta­vlja­njem doda­tnih vpra­šanj raz­ja­snimo dvome.

Drobni tisk – nebodigatreba?

Z malo kari­ki­ra­nja bi lahko rekli, da je »zlo­gla­sni« drobni tisk tisto, kar kupec po navadi pre­bere pre­po­zno (če sploh) ali pa tisto, kar je zapi­sano zato, ker tako mora biti in ne zato, da bi čim več ljudi to pre­bralo. Drobni tisk pri zava­ro­va­njih pred­sta­vlja doku­ment z ime­nom »splo­šni pogoji zava­ro­va­nja«, ki ima vča­sih še doda­tek z ime­nom »posebni pogoji zava­ro­va­nja«. V njem so natančno, ven­dar žal tudi suho­parno, opre­de­ljene vse podrob­no­sti, ki se šte­jejo tudi za del zava­ro­valne pogodbe, potem ko je le-ta sklenjena.

Kaj torej naj­demo v zava­ro­val­ni­škem drob­nem tisku?

  1. Zavarovalne vsote opre­de­lju­jejo, na koli­kšno izpla­čilo lahko zava­ro­va­nec računa v pri­meru nelju­bega dogodka. Tu se zač­nejo detajli: npr. zava­ro­val­nina v pri­meru požara pra­vi­loma ne bo enaka kot v pri­meru poplave, čeprav bi hipo­te­tično v obeh pri­me­rih nastalo za 30.000 evrov škode. Zavarovalna pogodba je lahko skle­njena na vna­prej opre­de­ljeni zne­sek, ali na vsa­ko­kra­tno dejan­sko vre­dnost ali (v neka­te­rih pri­me­rih, ne pa vedno) na novo vre­dnost ali na dejan­sko vre­dnost. S tem je pove­zana amor­ti­za­cija (izra­blje­nost ali teh­no­lo­ška zasta­re­lost pred­me­tov, ki zni­žuje nji­hovo vre­dnost) – pri 5 let sta­rem ele­k­trič­nem apa­ratu je dejan­ska vre­dnost le polo­vica nove vre­dno­sti, če gre za raču­nal­nik, pa celo samo 15 odstotkov.
  2. Pomembna sesta­vina drob­nega tiska so defi­ni­cije ško­dnih dogod­kov. Ti opisi zaradi zava­ro­val­ni­škega žar­gona vča­sih za nepo­u­čene zve­nijo zelo ozko: »vdor mete­orne vode« ni enako kot »visoka voda« ali »vdor vode iz kana­li­za­cije«. Pri udaru strele neka­tere poškodbe spa­dajo k »nepo­sre­dnemu udaru« druge pa k »posre­dnemu«, in tako naprej. Za sta­no­vanj­ski objekt je pomembna oko­li­ščina, ali nase­ljen: vikend nima ena­kega sta­tusa kot nase­ljena hiša. Enako lahko velja za pro­store v nase­ljeni hiši, ki se upo­ra­bljajo v pri­do­bi­tne namene. Nekateri na stavbo pri­tr­jeni pred­meti (kot npr. sate­lit­ska antena, žle­bovi) so zava­ro­vani, drugi ne.
  3. Potem pri­dejo izklju­či­tve: kakšni dogodki niso zava­ro­vani. Tudi to je dobro vedeti vna­prej. Na pri­mer, zava­ro­val­nega kri­tja ni, če do škode pride zaradi nasil­nih dejanj v stav­kah ali jav­nih mani­fe­sta­ci­jah. Včasih je pomembno, kdo je pov­zro­či­telj: npr. če na našo hišo pade naše lastno stroh­nelo drevo, odško­dnine ne bo. Enako velja, če ško­dni dogo­dek pov­zroči dru­žin­ski član, ali na pri­mer, če je voz­nik avto­mo­bila ob nesreči pod vpli­vom psi­ho­ak­tiv­nih zdravil.
  4. Pomembno se je zave­dati, za kaj vse smo pri zava­ro­va­nem pre­mo­že­nju dol­žni skr­beti sami. Na pri­mer, pri zava­ro­va­nju izliva vode lahko v drob­nem tisku piše, da smo dol­žni zapreti vodo­vo­dne ven­tile, kadar je hiša pra­zna 5 dni ali več. Pri zava­ro­va­nju vlo­mne tatvine lahko zava­ro­val­nica zah­teva, da moramo, pre­den zapu­stimo hišo, zapreti tudi vsa nagibno odprta okna ali bal­kon­ska vrata.
  5. Po drugi strani pa je dobro vedeti tudi, kaj je krito z zava­ro­va­njem, pa morda tega ne bi pri­ča­ko­vali. Pri sta­no­vanj­skem zava­ro­va­nju je obi­čajno vklju­čena tudi odgo­vor­nost lastnika hiše kot zaseb­nika. To pomeni, da je lahko iz tega zava­ro­va­nja pokrita škoda, ki bi jo zava­ro­va­nec pov­zro­čil tre­tji osebi, na pri­mer pri nesreči na smu­ča­nju. Ali pa, če bi zava­ro­van­čev mla­do­le­tni otrok pri igri z žogo raz­bil sose­dovo okno. Pogosto je krita tudi odgo­vor­nost iz naslova lastni­štva psa (razen če ta pri­pada eni od ‘poten­ci­alno nevar­nih pasem’), pod pogo­jem, da lastnik ni opu­stil fizič­nega var­stva psa na jav­nem mestu (to pomeni, če ga ni spu­stil s povodca).

S pozna­va­njem drob­nem tiska se torej lahko zava­ru­jemo se za točno tiste nevar­no­sti, ki so za nas rele­van­tne in v zado­stni višini, da nam bo v nelju­bem pri­meru izpla­čana zava­ro­val­nina resnično pri­po­mo­gla k nado­me­sti­tvi škode.

Uspeh = Osveščena stranka + Usposobljen zastopnik

Morda se ob tem kdo vpraša, zakaj bi se morali sami ukvar­jati s takimi podrob­nostmi. Mar ni zasto­pnik tu zato, da nas tega raz­bre­meni? To drži, ven­dar ne v celoti – le sami resnično poznate svojo lastnino, svoj način življe­nja, svoj finančni polo­žaj in tve­ga­nja, ki ste jim izpostavljeni.

Res je, da so doku­menti z drob­nim tiskom vča­sih obse­žni, pa ven­dar se splača vlo­žiti nekaj časa v to, da se z njimi sezna­nimo. Nezadovoljstvo ob ško­dnem dogodku, zaradi nein­for­mi­ra­no­sti ali povr­šno­sti stranke ali pre­slabe komu­ni­ka­cije pri skle­ni­tvi zava­ro­va­nja ni v inte­resu niti zava­ro­val­nice niti posre­dnika, še naj­manj pa stranke. Zato se je modro že v začetku potru­diti, da bo zava­ro­va­nje slu­žilo svo­jemu pra­vemu namenu.

Najlepše je, kadar gre leto nao­koli in v tem letu z zava­ro­val­nico nismo imeli nobe­nega opravka. A vča­sih nimamo te sreče. In ko moramo odpra­vljati posle­dice kakega nepri­ča­ko­va­nega dogodka, ki nas udari po denar­nici, bomo znali ceniti to, da smo imeli zanj ustre­zno zavarovanje.

PRIMERI VPRAŠANJ ZA ZASTOPNIKA

  1. Ali so resnično zava­ro­vane (in za koli­kšno vsoto) vse tiste manj obi­čajne nevar­no­sti, ki pa so rele­van­tne za našo nepre­mič­nino (npr. poplave, zemelj­ski plaz, tatvina vre­dnih pre­mič­nin npr. nakit…). Torej, »koliko naj­več bom dobil, če se zgodi to in to«.
  2. Kaj nam omo­goča asi­stenca, v koli­kor je vklju­čena v zava­ro­va­nje, in kako jo uve­lja­vimo (ali je v slo­ven­skem jeziku)?
  3. Ali smo upra­vi­čeni do kakega pake­tnega popu­sta (glede na naša že obsto­ječa zavarovanja)?
  4. Kakšni so pri­bitki pri raz­lič­nih nači­nih pla­če­va­nja pre­mije (mesečno, kvar­talno, letno)?
  5. Kakšna odbi­tna fran­šiza (t.i. samo­pri­dr­žaj) velja?
  6. Za koliko časa se sklepa pogodba, kdaj se lahko pre­kine, in kakšne so more­bi­tne finančne posle­dice pred­ča­sne pre­ki­ni­tve (povr­ni­tev odo­bre­nih popu­stov na dol­go­traj­nost zavarovanja)?
Ta članek je bil objavljen v kategoriji zavarovanje z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x