Več zakonov, več tatov in razbojnikov

Lao Zi»Kolikor več je pre­po­vedi, toliko siro­ma­šnejše je ljud­stvo… Več ko je zako­nov, več je tatov in raz­boj­ni­kov.« Tako se je kitaj­ski mislec Lao Zi v 57. izreku Dao de jinga, temelj­nega dela sta­ro­davne filo­zo­fije dao­izma, pred dvema tisoč­le­tjema in pol dota­knil raz­merja med državo, zakoni in ljudstvom.

V dana­šnjem času lahko zgor­nji izrek razu­memo kot lako­ni­čen opis kon­tra­pro­duk­tivne težnje po zakon­ski nor­mi­ra­no­sti vseh vidi­kov življe­nja. Pretiravanje pri tem pri­vede do rezul­ta­tov, ki so ravno naspro­tni od žele­nih in tega danes v Sloveniji ni mogoče spre­gle­dati. Ko nekomu nekaj ni všeč, »naj to uredi država«, po možno­sti z zako­nom. In potem pri­demo do kako tisoč­le­tje mlaj­šega in neko­liko splo­šnej­šega reka, da je »pot v pekel tla­ko­vana z dobrimi nameni.« Tudi pravni laiki lahko opa­zimo, da smo na tej tla­ko­vani poti že pre­cej daleč. Če se s pra­vom ne ukvar­jamo, a moramo zaradi svoje poklicne ali pod­je­tni­ške dejav­no­sti upo­šte­vati mno­žico nenehno spre­mi­nja­jo­čih se pred­pi­sov, ne moremo mimo ugo­to­vi­tve, da gredo stvari s pre­nor­mi­ra­njem na slabše. Treba je sicer pri­znati, da v zadnjem obdo­bju tudi zaradi našega član­stva v Evropski uniji.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 38/2013, 3. okto­bra 2013.
Eden od naj­bolj čuda­ških pri­me­rov (ki je sicer pro­dukt »lastne pameti« in ne evrop­ske), je bilo nadle­go­va­nje lastni­kov eno­o­seb­nih družb, ki od leta 2012 zaradi spre­jema ZUTD (in pred tem sodbe Vrhovnega sodi­šča št. VIII Ips 167/2008 z dne 19. 10. 2009) za opra­vlja­nje poslo­vo­dne funk­cije niso mogli biti več v delov­nem raz­merju v svoji družbi. Po objavi inter­pre­ta­cije pred­pi­sov o pokoj­nin­skem zava­ro­va­nju s strani DURS-a (novem­bra 2011) taka oseba ni bila več delo­je­ma­lec, tem­več samo­za­po­slena oseba, kar je imelo šte­vilne neu­go­dne posle­dice zanjo in jo je posta­vljalo v nee­na­ko­pra­ven polo­žaj z druž­be­niki več­o­seb­nih družb. Po letu in pol je bila, po zaslugi pri­za­de­va­nja Zbornice raču­no­vod­skih ser­vi­sov, v ZDR-1 sicer ta biro­krat­ska neu­mnost odpra­vljena, vmes pa je pri­za­de­tim pov­zro­čala sitno­sti in stroške.

Statistika o obsegu slo­ven­ske zako­no­daje je neiz­pro­sna. Po podat­kih upra­vljav­cev baze podat­kov IUS-INFO imamo v Sloveniji sep­tem­bra 2013 sku­paj 831 veljav­nih zako­nov ter 8.931 pod­za­kon­skih aktov (brez upo­šte­va­nja aktov o ime­no­va­njih sodni­kov in dru­gih kon­kre­tnih aktov). Kaj pa to pomeni koli­čin­sko? Trenutno veljavni zakoni obse­gajo pri­bli­žno 50 mili­jo­nov zna­kov s pre­sledki (ali pri­bli­žno 15 tisoč tip­ka­nih strani), pod­za­kon­ski akti pa več kot 140 mili­jo­nov zna­kov.

Ta gigant­ska masa bese­dil se nenehno spre­mi­nja. V letu 2012 je bilo spre­je­tih 13 novih zako­nov, spre­me­nje­nih ali raz­ve­lja­vlje­nih pa je bilo 227 zako­nov. Pri pod­za­kon­skih aktih je dina­mika podobna. Sprejetih je bilo 674 novih, kar 1106 pa je bilo raz­ve­lja­vlje­nih ali spre­me­nje­nih. Čez palec torej lahko oce­nimo, da se je v letu 2012 spre­me­nila več kot petina slo­ven­ske zako­no­daje.

Da bi pred­pise lahko spo­što­vali, bi ti morali biti jasni in nedvo­u­mni. Ker pa — oči­tno — niso, so potrebni orja­ški »komen­tarji zako­nov«. Več kot 500 strani, na pri­mer, obse­gajo nasle­dnje knji­žne izdaje GV Založbe, ki so izšle v zadnjih dveh letih: ZDR-1 in ZUTD, ZPIZ-2, ZGD-1D do ZGD-1G, ZKP-K, KZ-1A in KZ-1B.

Ogromen obseg stalno spre­mi­nja­jo­čih se pred­pi­sov je sicer bla­go­de­jen za prav­ni­ško branžo in ponu­dnike prav­nih infor­ma­cij, ostali pa se lahko ob tem spo­mnimo na eno od naj­bolj nepo­sre­dnih izmed mno­žice tol­ma­čenj Lao Zijevih modro­sti1, ki so nastala skozi sto­le­tja: »Če hočeš uni­čiti državo, moraš spre­jeti čim več zakonov«.

  1. Lao Zi: Dao de jing. Ljubljana:Mladinska knjiga, 2009, pre­ve­dla Maja Milčinski.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji politika z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x