Razveljavljene delnice NLB in NKBM — po domače

nlbNekaterim malim del­ni­čar­jem NLB in NKBM se je šele po pre­jemu obve­stila o raz­ve­lja­vlje­nju del­nic posve­tilo, kaj del­nica pomeni in koliko je vre­dna. Ker sem dobil par vpra­šanj del­ni­čar­jev, kako je to sploh mogoče (»ali mi niso dol­žni izpla­čati vsaj nomi­nalne vre­dno­sti del­nic«, »ali ni ta izbris nava­dna kraja«), jim bom tule odgo­vo­ril malo bolj po domače.

  1. Delnica je — neko­liko poe­no­sta­vljeno — del­ček lastni­štva pod­je­tja. Vse del­nice sku­paj so vre­dne toliko, kot je vre­dno pod­je­tje. Podjetje je nače­loma vre­dno toliko, za koli­kor se ga da pro­dati. Ta vre­dnost se skozi čas spre­mi­nja. Kadar se pod­je­tje ne pro­daja, ozi­roma ko se z del­ni­cami ne trguje na pro­stem trgu, ali ne trguje dovolj živahno, je nje­gova vre­dnost samo raču­no­vod­ska ocena.
  2. Z oce­nami, koliko je vre­dna banka, je lahko mani­pu­li­rati. Revizorji,  oce­nje­valci, regu­la­tor (Banka Slovenije) zlahka oce­nju­jejo vsak po svoje.  V pri­meru slo­ven­skih para­dr­žav­nih bank NLB, NKBM, in Abanke so si vsi sku­paj zati­skali oči, dokler se je dalo. Točno zaradi tega nam je Evropa vsi­lila zuna­nje kon­tro­lorje (izva­jalce stre­snih testov).  Ko so ti kon­čali z delom, smo dobili svež poda­tek o tem, koliko so banke vre­dne. Če izgube zaradi sla­bih kre­di­tov pojejo ves kapi­tal, tega pač ni več. Če želijo del­ni­čarji firmo (in svoje lastni­ške deleže) ohra­niti pri življe­nju, morajo vanjo vpla­čati doda­ten kapi­tal. Če tega nočejo, ga je treba zago­to­viti na novo, z ničle.
  3. Vsaka od treh bank je bila ta teden, pred podr­ža­vlje­njem, vre­dna 0 (nič, nula, zero, zilch, nada). To je še milo rečeno, kajti v resnici so imele nega­tivno vre­dnost.  Belgijska KBC se je pred letom dni še uspela zne­biti vseh NLB-jevih del­nic po sme­šni, sim­bo­lični ceni en evro za del­nico. Od tedaj dalje se jih nihče ni hotel pri­ta­kniti niti s ‘tri­me­tr­skim dro­gom’ (če si spo­so­dim ame­ri­ško frazo). Že to je pov­sem jasno naka­zo­valo, koliko je realna vre­dnost teh del­nic, doda­tna potr­di­tev pa je bilo dej­stvo, da obsto­ječi del­ni­čarji niso bili pri­pra­vljeni kupiti doka­pi­ta­li­za­cij­skih del­nic niti po zelo nizki ceni. Tudi NKBM in Abanka sta bili na istem — uprave so dolgo časa na vse pre­tege iskale kogar­koli, ki bi bil pri­pra­vljen vpla­čati doda­tni kapi­tal, a niso pre­pri­čale niko­gar. Skratka, vse tri banke so šle pred par dnevi — vse­bin­sko gle­dano — v ban­krot (cugrund, v maloro, rakom žvi­žgat, na kant, po gobe itd.)
  4. Če ne bi šlo za banke, ampak za obi­čajna pod­je­tja, bi bilo zgodbe v tem tre­nutku konec: ste­čajni posto­pek, delavci ob službo, pre­mo­že­nje v ste­čajno maso. Ampak ker se pri ban­kah to ne dogaja, da ne bi pri­šlo do kaosa, je bil s pomo­čjo za ta namen spre­je­tega zakona ele­gan­tno nare­jen »tihi ste­čaj«; vsko­čila je država s finančno injek­cijo in tako smo, spet vse­bin­sko gle­dano, dobili nove banke, s sve­žim kapi­ta­lom, z na novo ustvar­je­nimi del­ni­cami in novim del­ni­čar­jem (državo), v istih pro­sto­rih in z istimi lju­dmi. V bistvu bi bilo vse­bin­sko pra­vilno, da bi se od vče­raj ime­no­vale NNLB, NNKBM in Nova Abanka (Slon in sadež sta to napo­ve­dala že zdavnaj).
  5. Skratka: bivši del­ni­čarji NLB in NKBM ste ostali brez del­nic, ker so vam uprave vaših bank z nepre­vi­dnim pode­lje­va­njem kre­di­tov zafu­rale pod­je­tje, kate­rega del­ček lastni­štva ste imeli in ker niso zmo­gle pre­pri­čati niko­gar, da bi z naku­pom novih del­nic vpla­čal sveži denar za pokri­va­nje manj­ka­jo­čega kapi­tala, da bi lahko banka poslo­vala naprej. Temu pra­vimo moralni hazard: del­ni­čarji so se zana­šali na to, da bo nji­hovo banko name­sto njih rešila kar država s finančno injek­cijo dav­ko­pla­če­val­skega denarja, oni pa bodo kar obdr­žali kapi­tal­ske deleže.
  6. Banka Slovenija je pri tem hote ali nehote držala štango, ker ni ukre­pala takrat, ko bi bilo reše­va­nje cenejše, kot je danes. K draž­jemu reše­va­nju so pri­spe­vali tudi tisti poli­tiki, ki so v man­datu prej­šnje vlade zavla­če­vali in ovi­rali z refe­ren­dum­skimi pobu­dami, npr. teda­nja poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek. Bivši guver­ner Kranjec je še nedavno trdil, da je slo­ven­ski ban­čni sis­tem sta­bi­len.  No, zadnje doga­ja­nje ga je posta­vilo na laž: ban­čni sis­tem je bil v resnici na tako trhlih nogah, da ga je ta teden pri­bli­žno polo­vica (mer­jeno po tržnem deležu) zgr­mela v ‘nepo­vrat’. In do sesu­tja ni moglo priti v nekaj mesecih.

Nauki za raz­ve­lja­vljence: Prvič, del­nice bank in zava­ro­val­nic  niso za malega člo­veka, kajti del­ni­čarji morajo ves čas zago­ta­vljati dovolj kapi­tala za delo­va­nje (pokri­va­nje obve­zno­sti). Če del­ni­čarji tega nočejo ali ne morejo, sle­dijo posle­dice. Drugič, del­nice para­dr­žav­nih pod­je­tij niso za malega člo­veka. Neredko se zgodi, da država druge del­ni­čarje pri­nese okoli. Tretjič, če že kupu­jete del­nice, imejte v mislih, da se jih da tudi pro­dati — za pro­dajo z dobič­kom je bilo vsaj pri NKBM veliko časa. Kdor je hotel del­nice unov­čiti, jih je lahko.


P.S. Seveda pa pov­preč­nega ‘malega del­ni­čarja NKBM’ lahko razu­mem. Ker ne ve kaj dosti niti o ban­kah niti o del­ni­ških druž­bah, mu ne gre v glavo, kako je možno, da banka ban­kro­tira, ko pa ima lepe mar­mor­nate stavbe na nobel loka­ci­jah, vsi zapo­sleni redno dobi­vajo plače, božič­nice, regrese, banka spon­zo­rira druž­beno kori­stne pro­jekte, ob cestah visijo njeni vele­pla­kati, na TV se vrtijo njeni oglasi. Ravno to je poanta ban­čni­štva: fasada mora biti brez­hibna, da lju­dje v banke zau­pajo, četudi so nav­zno­ter že gnile (kar je pri NKBM lepo odra­žal bor­zni tečaj del­nice). To fasado potem vsi ban­kirji (člani uprav in nad­zor­nih sve­tov, ceho­vsko Združenje bank Slovenije, guver­ner Banke Slovenije) v jav­no­sti hva­lijo in hva­lijo… vse do konca, do kate­rega potem pride čez noč.

Bivši del­ni­čarji NKBM ste na žalost kola­te­ralna škoda tega vzdr­že­va­nja fasade.

P.P.S. Obvezničarji so v neko­liko dru­gačni situ­a­ciji. Delnica je dru­ga­čen vre­dno­stni papir od obve­znice, a tudi podre­jena obve­znica, ki se všteva v kapi­tal, je tve­gan vre­dno­stni papir.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x