Prihodnost denarja ali peskovnik za špekulante?

BitcoinČe po angle­ško vpra­šate goo­gle, kaj je BTC, vam ne bo ponu­dil lju­bljan­skega Blagovno-trgovinskega cen­tra, pač pa vir­tu­alni denar bit­coin, krip­to­graf­sko valuto, za katero se upo­ra­blja enaka kra­tica. Prav ta teden se je bit­coin ponovno zna­šel v finanč­nih medi­jih, potem ko so 18. novem­bra ame­ri­ške vla­dne agen­cije na obrav­navi na sena­tnem odboru potr­dile, da gre za »legi­ti­mno menjalno sred­stvo.« Po tej pozi­tivni novici je tečaj valute podiv­jal. V enem samem dnevu je posko­čil za 40 odstot­kov, potem pa za neko­liko manj padel. Od okto­bra se je vre­dnost BTC, izra­žena v evrih ali ame­ri­ških dolar­jih, več kot potro­jila. Dnevni obseg trgo­va­nja je prej­šnji teden prvi­krat pre­se­gel 500 mili­jo­nov dolar­jev. Graf giba­nja tečaja BTC izka­zuje vse zna­čil­no­sti špe­ku­la­tiv­nega balona.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 46/2013, 28. novem­bra 2013.
Nastanek BTC (naj­lažje si ga je pred­sta­vljati kot raču­nal­ni­ške žetone v decen­tra­li­zi­ra­nem omrežju) je stran­ski uči­nek izbruha finančne krize in poznej­šega inten­ziv­nega pove­če­va­nja mone­tarne baze, ki so ga izva­jale cen­tralne banke po svetu. Nova eks­pe­ri­men­talna valuta je bila zato vabljiva zaradi vgra­jene zaščite pred samo­volj­nim pove­če­va­njem koli­čine denarja v obtoku (in posle­dično zaradi zaščite pred infla­cijo). Z raču­nal­ni­škimi algo­ritmi je namreč zago­to­vljeno, da bit­co­i­nov v obtoku nikoli ne bo več kot 21 mili­jo­nov. V pro­met pri­ha­jajo s pred­vi­dlji­vim tem­pom in tre­nu­tno jih je »izda­nih« nekaj čez 12 mili­jo­nov. Bitcoin ima tudi druge lastno­sti, ki jih mora imeti denar: vzdr­žlji­vost (se ne obra­blja), delji­vost (na 8 deci­mal­nih mest), pre­po­znav­nost, homo­ge­nost in pre­no­slji­vost (vse troje zago­to­vljeno računalniško).

Predvsem zadnja lastnost je po eni strani boljša kot pri goto­vini: bit­coine je mogoče ano­ni­mno preko inter­neta poši­ljati na kate­ri­koli konec sveta, bli­sko­vito in z mini­mal­nimi tran­sak­cij­skimi stro­ški. Po mne­nju mone­tar­nih obla­sti BTC ni denarno sred­stvo, saj ne gre za ban­kovce in kovance, knji­žni ali ele­k­tron­ski denar, kot jih opre­de­lju­jejo dana­šnji zakoni. Kljub temu ima dolo­čeno prak­tično upo­rab­nost: zato, ker ga neka­teri (tudi že v Sloveniji) spre­je­majo za pla­čilo izdel­kov ali opra­vlje­nih sto­ri­tev, obe­nem pa sple­tne menjal­nice omo­go­čajo nakup in pro­dajo bit­co­i­nov s pra­vim denarjem.

Bitcoin sicer – tako kot papir­nati denar — nima notra­nje (lastne) vre­dno­sti, kot jo imajo zla­tniki ali sre­br­niki. Pomanjkljivosti je še več: za hrambo potre­bu­jemo ele­k­tron­ske ‘denar­nice’, tran­sak­cije pa so odvi­sne od inte­gri­tete dis­tri­bu­i­ra­nega raču­nal­ni­škega omrežja in pro­gram­ske opreme ter algo­rit­mov, na kate­rih ves sis­tem teme­lji. Če denar­nico z bit­co­ini izgu­bimo ali uni­čimo, je denar izgu­bljen za vedno. Pravne var­no­sti pri poslo­va­nju z BTC nam ne zago­ta­vlja nihče. Glavna nevar­nost za vsako valuto, za katero ne stoji država, je izguba zau­pa­nja ime­tni­kov. Pri BTC lahko do tega pride zaradi raznih razlo­gov: če bo kom­pro­mi­ti­rana ano­ni­mnost; če bodo obla­sti pri­ti­snile na pod­je­tja, da bit­co­i­nov ne bodo več spre­je­mala (zaradi davč­nih pred­pi­sov); če hekerji ali NSA vdrejo v sis­tem, in pre­pre­čijo ali potvo­rijo tran­sak­cije, ali morda nepo­o­bla­ščeno ustvar­jajo nove enote. Ravno tako se bi se lahko obla­sti s prav­nimi ukrepi spra­vile na menjal­nice, podobno kot pre­ga­njajo ponu­dnike sple­tnih stav­nic. Navsezadnje pa lahko BTC izpo­drine kakšna nova, še boljša vir­tu­alna krip­to­va­luta — nekaj kon­ku­ren­tov je že na vidiku.

Anonimnost in decen­tra­li­zi­ra­nost BTC vzbu­jata nela­godje pri obla­steh in dav­ka­ri­jah zaradi možno­sti davč­nih utaj in pra­nja denarja. Nedavno je pri­šlo do prvega večjega škan­dala, ko je ame­ri­ški FBI zaprl neza­ko­nito inter­ne­tno tržnico Silk Road, kjer so se bit­co­ini upo­ra­bljali za pla­če­va­nje pre­po­ve­da­nih nar­ko­ti­kov (FBI je ob tem zase­gel tudi bit­coine v teda­nji vre­dno­sti okoli štiri mili­jone dolarjev).

Za raz­me­roma uspe­šen štart te valute je deloma zaslu­žen isti strah, ki je v pre­te­klih nekaj letih v višave pognal ceno zlata. Tega so pro­pa­gi­rali pre­kup­če­valci s ple­me­ni­timi kovi­nami, tako kot zdaj bit­coine pro­pa­gi­rajo lastniki sple­tnih menjal­nic in denar­nic. Kot že dolgo velja pri pra­vem denarju in vre­dno­stnih papir­jih: naj­bolj ele­gan­tno je kot posre­dnik slu­žiti s tujim denar­jem – s pro­vi­zi­jami in leža­ri­nami. Danes omrežje bit­coin pred­sta­vlja pri­vla­čen peskov­nik za špe­ku­lante; do tre­nutka, ko bo (če sploh kdaj) BTC postal resna vzpo­re­dna valuta, je še zelo daleč.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x