Vroč kostanj nacionalnega finančnega izobraževanja

PrevaraKo na slo­ven­ska tožil­stva in potem na sodi­šča pride nov pri­mer finančne golju­fije, tako kot nedavno pod­je­tje Asista Skupina in pred časom pod­je­tje Remius, v ospredje zopet stopi vpra­ša­nje finančne neo­sve­šče­no­sti ali že kar pre­go­vorne naiv­no­sti Slovencev. Tradicija pre­va­rant­skih shem, ki so v Sloveniji nale­tele na plo­dna tla, se vleče od Catch the Casha v devet­de­se­tih letih prej­šnjega sto­le­tja, slo­ven­ski »vla­ga­te­lji« pa so svoj denar nepo­vra­tno poši­ljali na razne odročne konce sveta: od Paname (Finanzas Forex) do Bolivije (Empresa Minera) z ovin­kom preko Komorskih oto­kov (Banque Royale).

Da so Slovenci finančno neiz­o­bra­ženi, je že dolgo znano. Navsezadnje je tudi zato OECD od Slovenije v pri­sto­pnih poga­ja­njih zah­te­vala pri­pravo in izvedbo naci­o­nal­nega pro­grama finanč­nega izo­bra­že­va­nja (NPFI). Medresorska vla­dna sku­pina je ta pro­gram okto­bra 2010 dejan­sko izde­lala. Od tedaj, ko sem prvi­krat pisal o tej temi v Pravni pra­ksi, pa se je žal poka­zalo, da je poznejše izva­ja­nje pro­grama močno šepalo. Oziroma, da ne oko­li­šimo: zadol­ženi vla­dni resorji so opra­vili le malo od začr­ta­nih nalog. Na pri­mer, po več kot treh letih še vedno ni ne duha ne sluha ni o pred­vi­deni »inte­rak­tivni osre­dnji sple­tni strani (infor­ma­cij­ski točki na državni ravni), ki bo name­njena finanč­nemu izo­bra­že­va­nju raz­lič­nih cilj­nih sku­pin prebivalstva.«

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 3/2014, 23. janu­arja 2014.
Vlada je na zah­tevo OECD dol­žna izde­lo­vati tudi redna letna poro­čila o izva­ja­nju NPFI. V prvem takem poro­čilu1, febru­arja 2012, je finančno mini­str­stvo potar­nalo, da »med naj­ve­čje izzive za ure­sni­če­va­nje zavez iz NPFI spada ustvar­ja­nje pogo­jev za izbolj­ša­nje medre­sor­skega sode­lo­va­nja, ki tre­nu­tno ni na zado­vo­ljivi ravni.« Šol­ski resor je k temu pitij­sko pri­pi­sal, da so oni pač izve­dli »tiste dejav­no­sti, ki so bile izve­dljive v okviru danih časov­nih in finanč­nih možno­sti«. V nasle­dnjem letnem poro­čilu2 mini­str­stvo za finance zaproša šol­sko mini­str­stvo, »da naci­o­nalni PISA koor­di­na­tor for­malno potrdi namero za sode­lo­va­nje v opciji ‘2015 PISA Financial Literacy Assessment’, saj ta opcija ni avto­ma­tično vklju­čena v oce­nje­va­nje«, na kar šol­niki odgo­var­jajo, da »v zave­da­nju o pomenu podat­kov o pisme­no­sti mla­dih MIZKŠ išče možne vire za sode­lo­va­nje v raz­i­skavi PISA 2015.« Bralec teh poro­čil ne more mimo vtisa, da gre za poda­ja­nje vro­čega kosta­nja iz rok v roke, izmi­ka­nje odgo­vor­no­sti in nenehno jadi­ko­va­nje, da ni »dovolj časov­nih in finanč­nih možno­sti za izvedbo.«

Dogajanje v zvezi z NPFI navaja k sklepu, da če naj bo taka druž­beno pomembna mul­ti­di­sci­pli­narna naloga opra­vljena, ni naj­bolj pame­tno, da se jo pre­pu­sti držav­nim orga­nom — ki v treh letih niso uspeli sesta­viti niti sple­tne strani. Zasebno pod­je­tje, ki bi na trgu delo­valo s takim tem­pom, bi že zdav­naj pro­pa­dlo. Dejstvo je, da sta v zadnjem dese­tle­tju na podro­čju finanč­nega osve­šča­nja veliko nare­dili civil­no­druž­bena Zveza potro­šni­kov Slovenije in revija Moje Finance, pri kateri veliko obeta tudi novi izo­bra­že­valni pro­jekt »Denar in mladi«, v okviru kate­rega bodo stro­kov­njaki na več kot 70 osnov­nih in sre­dnjih šolah izva­jali krožke finanč­nega opi­sme­nje­va­nja za učence in dijake, stare od 13 do 18 let.

Nekaj pozi­tiv­nega učinka na osve­šča­nje in pre­vi­dnost pri finanč­nih sto­ri­tvah je sicer pri­ne­sla že sama kriza. Kupci so pre­vi­dnejši in se bolj zave­dajo tve­ganj kot pred leti. Žal pa je boleč nauk dobilo 90 tisoč novih »izbri­sa­nih« — nek­da­njih malih del­ni­čar­jev Nove KBM, ki svo­jih del­nic niso pro­dali, ko je bil še čas, ker so pre­več dobe­se­dno razu­meli zatr­je­va­nje vlade in cen­tralne banke, da so naše banke varne. Tudi to je eden od obra­zov nalož­be­nega tve­ga­nja, zanje pa prak­tična lek­cija v šoli finanč­nega izobraževanja.

  1. Prvo letno poro­čilo o izve­de­nih dejav­no­stih pri ure­sni­če­va­nju ciljev Nacionalnega pro­grama finanč­nega izo­bra­že­va­nja o sta­nju na dan 31. 12. 2011 – pre­dlog za obrav­navo, gene­ralni sekre­ta­riat Vlade RS, 29.2. 2012
  2. Letno poro­čilo o izve­de­nih dejav­no­stih pri ure­sni­če­va­nju ciljev Nacionalnega pro­grama finanč­nega izo­bra­že­va­nja o sta­nju na dan 31. 12. 2012 – pre­dlog za obrav­navo, gene­ralni sekre­ta­riat Vlade RS, 11.3. 2013
Ta članek je bil objavljen v kategoriji politika z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x