Nazaj k izvirnemu bančništvu

Kaj imajo sku­pnega sesta­vljene bese­dne zveze »eko­lo­ška pri­de­lava hrane«, »pra­vična trgo­vina« in »soci­alno pod­je­tni­štvo?« Njihova slov­nična zna­čil­nost je, da s pri­dev­ni­kom pou­da­rimo, da samo­stal­nik odstopa od »obi­čaj­nega«. Kajti pri­de­lava hrane pra­vi­loma ni eko­lo­ška, trgo­vina po navadi ni pra­vična in pod­je­tni­štvo razen izje­moma ni socialno.

Najnovejša tovr­stna sko­vanka je »etično ban­čni­štvo«. Kak cinični bra­lec, ki v zadnjih mese­cih v dnev­nem časo­pisju spre­mlja pri­če­va­nja ban­kir­jev in nji­ho­vih nad­zor­ni­kov na t.i. Pogačnikovi par­la­men­tarni pre­i­sko­valni komi­siji, bi ta pojem ute­gnil pro­gla­siti za oksi­mo­ron, torej bistro­u­mni nesmi­sel, kot recimo »živi mrtvec« ali »demo­kra­tični soci­a­li­zem.« Pa ven­dar etične banke že kar nekaj let delu­jejo v tri­naj­stih evrop­skih drža­vah, veči­noma sicer zaho­dno­e­vrop­skih, a tudi na Slovaškem in Poljskem. Pred nekaj tedni smo lahko zasle­dili novico, da se prva etična banka usta­na­vlja tudi na Hrvaškem.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 20/2014, 22. maja 2014.
Povezane so v med­na­ro­dnem sta­no­vskem zdru­že­nju FEBEA (Fédération Européenne de Finances et Banques Ethiques et Alternatives) s sede­žem v Belgiji, ki zdru­žuje banke, hra­nil­nice, inve­sti­cij­ske družbe in fun­da­cije, ki delu­jejo po nače­lih zadru­žni­štva ter druž­bene in okolj­ske odgo­vor­no­sti. Pri svo­jem delu pro­mo­vi­rajo soci­alno vklju­če­nost, traj­no­stni razvoj in zavra­čajo eko­no­mijo, ki teme­lji na krat­ko­roč­nih ciljih in dobičku kot edi­nem merilu uspeha. Pri stra­te­ških odlo­či­tvah omo­go­čajo soo­dlo­ča­nje zapo­sle­nim, var­če­val­cem in lokal­nemu okolju.

Etične banke so namreč trdno vpete v lokalno sku­pnost in se držijo tra­di­ci­o­nalne vloge ban­čni­štva – zbi­rajo depo­zite in pode­lju­jejo kre­dite le v toli­kšnem okviru, kot ga dopu­ščajo vloge depo­nen­tov – ne zadol­žu­jejo se na kapi­tal­skih trgih, in seveda se ne ukvar­jajo s špe­ku­li­ra­njem za lasten račun ali neban­čnimi dejav­nostmi, ki so se v zadnjih letih nase­lile na ban­čna okenca tudi pri nas (npr. pro­daja avto­mo­bil­skih in življenj­skih zava­ro­vanj). Etična banka ne spre­jema »uma­za­nega denarja«, pove­za­nega z neza­ko­ni­timi ali moralno spor­nimi dejav­nostmi. Presežnega dobička ne deli, tem­več rein­ve­stira za trdnost banke, ozi­roma ga porabi za druž­beno kori­stne namene.

Pri nas nimamo nobene take etične banke. Še naj­bližje tovr­stnim ide­a­lom so bile nek­da­nje hranilno-kreditne službe pri kme­tij­skih zadru­gah. Te so v pode­žel­skih oko­ljih soli­dno delo­vale, potem pa so jih odpra­vile zako­no­dajne spre­membe, ki so zao­strile pogoje poslo­va­nja. Ali bi se zdaj, po finančni krizi, ki je uma­zala ugled ban­kir­jev, podobna zami­sel pri nas pri­jela? Na ver­balni ravni bi naj­brž se, saj zveni pri­je­tno in napre­dno. Koliko ljudi pa bi dejan­sko svoje tran­sak­cij­ske račune pre­ne­slo v tako inšti­tu­cijo, ki naj­brž svo­jih okenc ne bi imela ravno na vsa­kem koraku, pa je druga stvar. Varčevalci izje­mno težko zame­njajo banko; znana je kri­la­tica, ki ver­je­tno ni daleč od resnice, da v pov­pre­čju lju­dje več­krat v življe­nju zame­njajo zakonca kot pa banko.

Pravzaprav je šel tok denarja lani ravno v naspro­tno smer: pre­bi­val­stvo je depo­zite pre­na­šalo iz doma­čih bank v tuje, ki so podru­žnice veli­kih mul­ti­na­ci­o­nalk, in ki sim­bo­li­zi­rajo naspro­tje tistega, za kar se zavzema etično ban­čni­štvo. Očitno pa tre­nu­tno med lju­dmi veljajo kot za bolj varne od drugih.

Na koncu kon­cev pa pri teh novo­dob­nih pogrun­ta­všči­nah, kot so bio hrana, pra­vična trgo­vina ali etično ban­čni­štvo, gla­su­jemo z lastno denar­nico. Če bomo po njih pov­pra­še­vali (in to pod­kre­pili z dejan­skim kupo­va­njem), bo tudi ponudba. Če ne, bo tudi ponudba sča­soma izpuh­tela. Kot pravi ame­ri­ški rek, samó bese­di­če­nje je pač premalo.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko , .

En Trackback

  1. […] Več si pre­be­rite na Periskop.si […]

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x