Seniorji in denar

Ko prvo­šolčki zju­traj hitijo proti osnov­nim šolam, je med odra­slimi, ki jih spre­mljajo, videti sko­raj toliko ded­kov in babic kot je oče­tov in mam. Delovni čas in odda­lje­nost od službe namreč mar­si­ka­te­remu staršu ne dopu­ščata, da bi svo­jega malčka sam pospre­mil v šolo – pred­pisi pa zah­te­vajo, da morajo imeti prvo­šolci sprem­stvo pol­no­le­tne osebe na poti v šolo in domov.

Dedki in babice pri nas pogo­sto še vedno živijo v bli­žini svo­jih otrok in vnu­kov in, pred­vsem po upo­ko­ji­tvi, pogo­sto poma­gajo pri raz­bre­me­ni­tvi mla­dih star­šev s tem, ko nase pre­vza­mejo obča­sno var­stvo pred­šol­skih otrok, vsko­čijo kot nego­valci ob otro­ških bole­znih, ali pa poma­gajo pri pre­vo­zih na zunaj­šol­ske dejavnosti.

ŠTAL’CA ALI KRAV’CA

Če so stari starši še delovno aktivni, je ver­je­tno, da imajo višje dohodke od svo­jih otrok, ki so še na začetku kari­ere (ali pa brez­po­selni), in mar­sik­daj ta raz­lika v dohod­kih ostane tudi po nji­hovi upo­ko­ji­tvi. Zato danes ni neo­bi­čajno, da otro­kom finančno poma­gajo tudi še po tem, ko se ti zapo­slijo in si ustva­rijo lastno dru­žino. Bivalna osa­mo­svo­ji­tev je ena od naj­po­memb­nej­ših pre­lo­mnic v življe­nju mlade odra­sle osebe. Premalo naje­mnih sta­no­vanj in visoka rast cen slo­ven­skih nepre­mič­nin v pre­te­klem dese­tle­tju je, v kom­bi­na­ciji z dana­šnjo nižjo kupno močjo in težje dose­glji­vimi kre­diti, mlado gene­ra­cijo posta­vilo v neza­vi­dljiv polo­žaj. To doka­zu­jejo tudi Eurostatovi podatki, ki kažejo, da je kar 31% gospo­dinj­stev v Sloveniji takih, da v njih živita dve odra­sli gene­ra­ciji – eden ali oba starša in vsaj en odra­sli otrok. Po tem deležu je Slovenija v Evropi pov­sem na vrhu.

V pre­te­klo­sti je bil naj­lažje izve­dljiv način star­še­vske pomoči – ven­dar tudi pre­cej tve­gan – v zgra­diti pre­ve­liko hišo (ali jo nakna­dno pove­čati s pri­zid­kom), da bodo v njem nekoč bivali še »ta mladi«. To se je vča­sih obne­slo, vča­sih ne, neredko pa je »otro­kom name­njeni« pro­stor ostal kar pra­zen. Druga uve­lja­vljena možnost je bila poro­štvo pri otro­ko­vem najemu sta­no­vanj­skega kre­dita in enkra­tna denarna obda­ri­tev ob nakupu, neka­teri pre­mo­žnejši pa so otroku lahko poma­gali z dari­lom nepre­mič­nine (par­cela, sta­no­va­nje, vikend). Slovenski starši pri tem ne izsto­pajo: po anke­tnih podat­kih so pri­bli­žno 40 odstot­kom mla­dih Evropejcev pri nakupu nji­hove prve nepre­mič­nine poma­gali starši.

Slovenci se sicer, pri­mer­jalno gle­dano, od star­šev odse­lju­jejo zelo pozno – po sta­ti­stič­nih podat­kih se je polo­vica sinov sta­no­vanj­sko osa­mo­svo­jila pri 31-tih letih, polo­vica hčera pa pri 28-tih (druga polo­vica v tej sta­ro­sti še vedno živi pri star­ših). V zadnjih kri­znih letih zaradi eko­nom­ske situ­a­cije pri­haja celo do »vrni­tev v domače gnezdo«. Po anketi banke ING v raznih evrop­skih drža­vah se v pov­pre­čju okoli dese­tina odra­slih otrok kasneje za nekaj časa spet pre­seli v domo­va­nje star­šev (ING International Survey on Homes and Mortgages 2012).

DOŽIVETJA CENJENA BOLJ KOT MATERIALNIH DOBRIN

Vendar denarna pomoč ni vse. Velikokrat je namreč zapo­sle­nim mla­dim z zah­tev­nimi služ­bami naj­več vre­dno, če dobijo nekaj doda­tnega pro­stega časa in časa zase in za svo­jega par­tnerja ozi­roma par­tne­rico. Če dedek in babica vza­meta vnuke s seboj v toplice, ali jih peljeta v pusto­lo­vski park, si bosta mlada dva lahko za tisti dan oddah­nila in nabrala novih moči. Včasih pa jim naj­bolj prav pride, če jih pova­bite na sobo­tno ali nedelj­sko kosilo, kar pri­speva tudi h kre­pi­tvi dru­žin­skih vezi. Znanstveniki namreč že dolgo ugo­ta­vljajo, da so prav pri­stni med­člo­ve­ški odnosi in vpe­tost v soci­alno oko­lje, med naj­po­memb­nej­šimi dejav­niki pri ohra­ni­tvi zdravja in dobrega poču­tja v poznej­ših letih.

DA NE BO POMOČI »PREVEČ«

Včasih pa ni eno­stavno ohra­niti prave mere pri sicer pov­sem dobro­na­mer­nem rav­na­nju star­šev do odra­slih otrok. Povsem člo­ve­ško je, da jim želijo poma­gati, kadar menijo, da so v sti­ski. Toda pre­ti­rano zana­ša­nje na pomoč star­šev lahko pov­zroči, da se otroci nikoli dokončno ne osa­mo­svo­jijo. Razne bolj ali manj posre­čene šale o taščah in sna­hah opo­zar­jajo, da pre­te­sen odnos med materjo in odra­slim sinom ute­gne nega­tivno vpli­vati na sinovo zakon­sko ali par­tner­sko zvezo, še pose­bej, če živijo v isti hiši. Včasih je težava tudi domnevno raz­va­ja­nje vnu­kov s strani ded­kov in babic. In obra­tno: vča­sih so stari starši pre­mehki, ne znajo posta­viti meje in tako lahko mlada gene­ra­cija »izko­ri­šča« starejšo.

Res je, da danes živimo v nena­va­dnem obdo­bju – more­biti prvem, v kate­rem odra­šča­joči gene­ra­ciji ne bo šlo bolje kot tisti pred njo – ki ga zazna­muje krče­nje soci­alne države in pre­na­ša­nje neka­te­rih bre­men nazaj na posa­me­znike in dru­žin­sko oko­lje. Vendar pa vsaka gene­ra­cija živi svoje življe­nje po lastnih kri­te­ri­jih in zmo­žno­stih, kar morajo naza­dnje spre­jeti tudi še tako dobro namerni in veli­ko­du­šni stari starši. Zlata leta so ime dobila tudi zato, ker jih, če imamo srečo z zdrav­jem, lahko pre­ži­vimo spo­kojno, pomir­jeni s pre­te­klo­stjo in s svo­jim oko­ljem, čas pa po lastni pre­soji name­njamo svo­jim naj­bliž­jim in – pred­vsem – sebi.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji psihologija z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x