Majavi drugi steber

Ko sem pred tri­naj­stimi leti prvi­krat pisal o pro­sto­volj­nem doda­tnem pokoj­nin­skem zava­ro­va­nju v Sloveniji (PDPZ), sem se obre­gnil ob never­je­tno opti­mi­stične napo­vedi dono­sov, ki so jih tedaj oblju­bljali pri­ho­dnji izva­jalci PDPZ ozi­roma dru­gega pokoj­nin­skega ste­bra. Kdor je teda­njim oblju­bam ver­jel, je danes raz­o­ča­ran. Tedaj – to so bili časi tolarja, reva­lo­ri­za­cije in temeljne obre­stne mere — so ponu­dniki napo­ve­do­vali od pet pa vse do 10,71 odstot­kov realne dono­sno­sti letno, pri čemer je pov­pre­čje napo­vedi zna­šalo 6,6 odstotka. Dejansko dose­žene (nomi­nalne) pov­prečne letne dono­sno­sti za obdo­bje zadnjih petih kole­dar­skih let so bistveno nižje. Gibljejo se od 1,9 (Banka Koper) do 4,6 odstotka (Modra zava­ro­val­nica) – pov­pre­čje vseh ponu­dni­kov pa znaša 3,1 odstotka. Povprečna rast cen življenj­skih potreb­ščin v istem obdo­bju je zna­šala 1,8 odstotka letno. Ko odšte­jemo še vsto­pno pro­vi­zijo, ki si jo od vsa­kega vpla­čila obra­čuna izva­ja­lec, je bila dejan­ska realna dono­snost na vpla­čana sred­stva zava­ro­van­cev le okoli enega odstotka. Glavni razlog za to je obve­zna zajam­čena dono­snost, ki jo morajo zago­ta­vljati izva­jalci. Oziroma natanč­neje: izva­jalci nočejo izko­ri­ščati mane­vr­skega pro­stora, ki jim ga zako­no­daja vse­eno dopu­šča, zaradi tve­ga­nja, da bi morali z lastnim denar­jem pokri­vati more­bi­tni neza­do­stni rezul­tat iz naložb.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 24–25/2014, 19. junija 2014.
Lahko rečemo, da je drugi ste­ber zaži­vel (vsaj v kolek­tivni raz­li­čici), saj je enajst ponu­dni­kov nano­va­čilo okoli 300.000 zava­ro­van­cev, še doda­tnih 200.000 pa jih je bilo kar »samo­dejno« vklju­če­nih v zaprti sklad jav­nih usluž­ben­cev. Toda ali so ure­sni­čeni cilji, ki so bili zasta­vljeni ob nje­govi uvedbi? Prvič, ali bodo zava­ro­vanci dru­gega ste­bra zares imeli opa­zno višjo pokoj­nino in, dru­gič, ali je PDPZ agre­ga­tno gle­dano za celo­tno državo plus ali minus?

Začnimo s prvim vpra­ša­njem in posta­vimo šte­vilke v per­spek­tivo. Vsi upra­vljavci pokoj­nin­skih načr­tov sku­pno obra­čajo 1,8 mili­jarde sred­stev ali 3600 evrov na posa­me­znega zava­ro­vanca. To ni dovolj za omembe vre­den doda­tek k pokoj­nini. Ob upo­ko­ji­tvi bi namreč 63-letni moški na računu moral imeti 10.000 evrov, 61-letna žen­ska pa še malo več, da bi iz te glav­nice lahko dobi­vala doži­vljenj­sko rento okoli 50 evrov mesečno. Vplačila v drugi ste­ber so pre­nizka, tudi zaradi neza­vi­dlji­vih dono­sov (to doka­zuje tudi neza­ni­ma­nje za indi­vi­du­alno pokoj­nin­sko zavarovanje).

Drugič, vpliv na javne bla­gajne. Država spod­buja PDPZ z olaj­ša­vami za davke in pri­spevke. Zaradi tega je pri­liv v jav­no­fi­nančne bla­gajne nižji kot bi bil sicer. Obenem pa mora državni pro­ra­čun vsako leto pre­ne­sti mili­jardo in pol v pokoj­nin­sko bla­gajno (prvi ste­ber), da se lahko izpla­čajo pokoj­nine seda­njim upo­ko­jen­cem. In od kod pride denar v pro­ra­čun? V pre­cej­šnji meri je izpo­so­jen na med­na­ro­dnih finanč­nih trgih: leto­šnje neto zadol­že­va­nje pro­ra­čuna je oce­njeno na 1,6 mili­jarde evrov. Po ana­lizi Bineta Kordeža država za sku­pni dolg pla­čuje — upo­šte­vaje raz­lične obsto­ječe izdaje držav­nih obve­znic — okoli štiri odsto­tne obre­sti. Kakšen smi­sel ima torej ple­me­ni­te­nje (davčno raz­bre­me­nje­nega) pokoj­nin­skega pre­mo­že­nja z dono­sno­stjo, nižjo od te? Da izpa­dle davčne pri­live nado­me­ščamo z draž­jim izpo­so­je­nim denar­jem iz tujine?

Po tri­naj­stih letih se tvorci dru­gega pokoj­nin­skega ste­bra vse­eno lahko pohva­lijo s tremi učinki. Prvič, z nje­govo uvedbo so dopo­ve­dali lju­dem, da bomo v pri­ho­dnje za dostojno pokoj­nino morali poskr­beti sami. Ob tem ko danes na vsa­kega upo­ko­jenca pride le še 1,38 zava­ro­vanca, je namreč oči­tno, da prvi ste­ber tega ne bo omo­go­čal. Drugič, v zava­ro­val­ni­cah in pokoj­nin­skih druž­bah je zaradi PDPZ nastalo nekaj sto dobro pla­ča­nih delov­nih mest. Tretjič, zava­ro­val­nice in pokoj­nin­ske družbe so rela­tivno velik kupec držav­nih obve­znic, kar državi vedno pride prav.

Toda pokoj­nin­ska reforma je ven­darle oblju­bljala pre­cej več.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x