Javnost podatkov kot škodljiva provokacija

Februarja letos je bila prvi­krat obja­vljena lestvica naj­u­spe­šnej­ših osnov­nih in sre­dnjih šol, izra­ču­nana na pod­lagi rezul­ta­tov naci­o­nal­nega pre­ver­ja­nja zna­nja in mature. Državni izpi­tni cen­ter je izvorne podatke za posa­me­zne šole tako dolgo skri­val, da so jih pri­pra­vljavci uspeli pri­do­biti šele po inter­ve­ni­ra­nju infor­ma­cij­skega poo­bla­ščenca in sodbi uprav­nega sodi­šča. Na fakul­teto Alma Mater Europaea, ki je zbrala podatke in obja­vila lestvico, so se vsule žolčne obtožbe ura­dni­kov mini­str­stva za izo­bra­že­va­nje, da gre za samo­pro­mo­cijo in pro­vo­ka­cijo, ki »ne pove niče­sar«. Sindikat SVIZ je fakul­teti zagro­zil celo s tožbo zaradi »težko popra­vljive škode« in pokro­vi­telj­sko pri­po­mnil, »da bodo starši lestvico napačno razumeli«.

Ali so take objave res ško­dljive, ozi­roma, za koga so ško­dljive? Kaj pa, če so ško­dljive le za šole, ki so pri dnu, za dav­ko­pla­če­valce in družbo v celoti pa kori­sti od tran­spa­ren­tno­sti pre­teh­tajo nad pomanj­klji­vostmi? Nedvomno obstaja vrsta meto­do­lo­ških pomi­sle­kov in oko­li­ščin, ki jih je pri tem treba vzeti v zakup.1 Pa ven­dar mi je kot staršu osnov­no­šolca in sre­dnje­šolca doda­tna (čeprav le delna) infor­ma­cija o šolah dobro­do­šla. Zadovoljen sem tudi, da sem pri sti­kih z uči­te­lji opa­zil, da šolam ni vse­eno, na kate­rem mestu so se zna­šle in da uči­te­lji – za raz­liko od nji­ho­vega sin­di­kata — te lestvice ne oma­lo­va­žu­jejo. Podcenjevalni odnos SVIZ-a je pov­sem odveč: star­šem je jasno, da je učni uspeh v OŠ odvi­sen tudi od socio-ekonomskega polo­žaja v šol­skem oko­lišu, in da je pozneje uspeh na maturi neke šole odvi­sen od tega, s kakšnim pred­zna­njem se učenci nanjo vpi­su­jejo. Starši zmo­remo razu­meti tudi, da je pri­mer­java teh­tnejša, če zajema rezul­tate dalj­šega časov­nega obdo­bja in ne samo ene gene­ra­cije učen­cev ter da uspeh na maturi ni edina stvar, kar neko šolo »naredi dobro.« Tako starši kot nji­hovi otroci sicer tudi brez lestvic vemo, na kate­rih gim­na­zi­jah je ob vpisu vsako leto naval in kje osta­jajo pro­sta mesta – tovr­stna »segre­ga­cija« naj bi bila po mne­nju kri­ti­kov glavna kvarna posle­dica jav­no­sti podatkov.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 29–30/2014, 24. julija 2014.
Marsikje po svetu ima jav­nost pra­vico do sezna­nje­no­sti z rezul­tati, ki jih dose­gajo v (pro­ra­čun­sko finan­ci­ra­nem) šol­stvu. V Veliki Britaniji, na pri­mer, se rezul­tati zuna­njega pre­ver­ja­nja zna­nja po posa­me­znih šolah obja­vljajo od leta 1992. Ravno oko­li­ščine v tej državi so raz­i­sko­val­cem ponu­dile pri­lo­žnost za »naravni eks­pe­ri­ment«. Kljub temu, da imata bri­tan­ski teri­to­ri­alni enoti Anglija in Wales prak­tično enak šol­ski sis­tem in sta obe obja­vljali rezul­tate šol od leta 1992 do 2001. Takrat pa se je zaradi poli­tične odlo­či­tve tretma spre­me­nil. Za angle­ške šole so lestvico obja­vljali še naprej, za vali­žan­ske pa ne več. Raziskovalci z uni­verze v Bristolu so tako lahko s pomo­čjo kon­trolne sku­pine (angle­ške) pri­mer­jali2 rela­tivno uspe­šnost vali­žan­skih šol v nasle­dnjem obdo­bju, od leta 2002 do 2008, s prej­šnjim. Ugotovili so, da se je v Walesu po uki­ni­tvi jav­no­sti podat­kov uspe­šnost šol sta­ti­stično zna­čilno poslab­šala, pred­vsem tistih s spo­dnje polo­vice lestvice. Avtorji argu­men­ti­rano doka­zu­jejo, da je naj­ver­je­tnejši razlog za poslab­ša­nje umanj­ka­nje »jav­nega pri­ti­ska«, ki je pod­pov­prečne šole prej bolj silil k izboljševanju.

Javno šol­stvo ne more teme­ljiti na zakon­ski pre­po­vedi obja­vlja­nja podat­kov o rezul­ta­tih dela v šolah. Če je po mne­nju mini­str­stva meto­do­lo­gija leto­šnje pri­mer­jave slaba, naj omo­go­čijo dostop do dru­gih podat­kov, da se jo bo dalo izpi­liti. Lažna soli­dar­nost med izva­jalci jav­nih sto­ri­tev, da nji­hovi upo­rab­niki ne bi mogli izve­deti, kje se dela boljše in kje slabše, je zavora napredka, tako v šol­stvu kot v dru­gih tovr­stnih sistemih.

  1. Cankar, Gašper: Razvrščanje šol s pomo­čjo zuna­njih pre­iz­ku­sov zna­nja, Psihološka obzorja, 15–3 (2006), str. 67–77.
  2. Simon Burgess, S., Wilson D. in Worth, J.: A natu­ral expe­ri­ment in school acco­un­ta­bi­lity: the impact of school per­for­mance infor­ma­tion on pupil pro­gress and sor­ting, Working Paper No. 10/246, okto­ber 2010, Bristol Institute of Public Affairs, University of Bristol. 
Ta članek je bil objavljen v kategoriji politika z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x