Kaj pomeni biti porok?

Vas je nekdo popro­sil, da posta­nete porok pri nje­go­vem poso­jilu? Če je tako, morate teme­ljito pre­teh­tati svoj finančni polo­žaj, polo­žaj pro­silca in vaš odnos z njim. Poroštva so opre­de­ljena v 29. poglavju Obligacijskega zako­nika in pri najemu ban­čnega poso­jila gre pra­vi­loma za »soli­darno poro­štvo«. To pomeni, da lahko upnik (banka) zah­teva izpol­ni­tev dol­žni­kove obve­zno­sti bodisi od dol­žnika (kre­di­to­je­malca) bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.

Najkrajše rečeno, biti porok je sko­rajda tako, kot bi sami najeli kre­dit, le da izpo­so­jeni denar kori­sti nekdo drug. Če niste sto­od­sto­tno pre­pri­čani, da pri polni zave­sti to želite sto­riti, potem pro­silca raje zavr­nite. Poroštva se skle­pajo pred­vsem, kadar dru­gače sploh ne gre, kot npr. v paru, ki sku­pno kupuje nepre­mič­nino, morata biti bodoča sola­stnika drug dru­gemu tudi poroka, izven tega pa se obi­čajno skle­pajo le med naj­bliž­jimi soro­dniki. Zakaj je tako?

Kakšne obve­zno­sti nosite kot porok?

Kot porok morate biti kre­di­tno spo­sobni, torej spo­sobni odpla­čati celo­ten dol­žni­kov kre­dit. Vaše poro­štvo se nanaša na celo­tno dol­žni­kovo obve­znost do upnika in ostane v veljavi vse do odpla­čila poso­jila. Če boste nekomu porok, bo za toliko časa zmanj­šana vaša lastna kre­di­tna spo­sob­nost. Zato ute­gnete nale­teti na težave pri more­bi­tnem kasnej­šem poso­jilu za sebe. Vaše poro­štvo je namreč evi­den­ti­rano v infor­ma­cij­skem sis­temu SISBON, do kate­rega imajo dostop vse banke.

Kaj, če dol­žnik ne odpla­čuje obrokov?

Dolžniku se lahko pri­peti, da izgubi službo, ban­kro­tira, se loči od zakonca, se pone­sreči in postane inva­lid ali celo umre. In če obro­kov kre­dita (zaradi kate­re­ga­koli razloga že) ne odpla­čuje upnik, jih banka zah­teva od poroka, naj­prej v obliki izvr­šbe na plačo ali pokoj­nino. Posojilna pogodba pogo­sto tudi določa, da lahko, po nekaj zapo­re­dnih nepla­či­lih, v odpla­čilo takoj zapade celo­ten pre­o­stali dolg, kar situ­a­cijo še poslabša. Porok se mora zave­dati, da jamči z vsem pre­mo­že­njem, ne samo s svo­jimi spro­tnimi dohodki.

Ne raču­najte na prizanesljivost

Porok se mora zave­dati, da banki ni treba upo­ra­biti vseh možno­sti za popla­čilo kre­dita iz dol­žni­ko­vega pre­mo­že­nja, pre­den se lahko »use­dejo« na poroka. Prav naspro­tno, banke bodo raje ter­jale poroka, kajti pra­vi­loma je unov­če­va­nje zava­ro­va­nja z izvr­šbo na nepre­mič­nino zanje zadnja možnost. Tudi dol­žni­kova smrt ne odveže poroka nje­go­vih obve­zno­sti, kajti kre­dit »živi« še naprej. Banki ni treba čakati na sklep sodi­šča o dedo­va­nju po kre­di­to­je­malcu, ampak lahko že prej terja poroka, ta pa lahko nakna­dno v zapu­ščin­ski zadevi pri­javi svojo ter­ja­tev za pla­čila, ki jih je izvr­šil name­sto pokoj­nika, ozi­roma se o tem nakna­dno poravna z dediči.

Kako se kot porok vse­eno lahko neko­liko zava­ru­jete proti dolžniku

Pred pod­pi­som poro­štvene izjave si lahko polo­žaj vsaj malo popra­vite. Najprej, za vas je boljše, da niste edini porok, ampak da za isti kre­dit jamči več poro­kov. V tem pri­meru imate možnost (ni pa nujno), da se v pri­meru nelju­bega dogodka obve­zno­sti med poroki poraz­de­lijo. Drugič, pro­silcu lahko pre­dla­gate varo­valko: naj se zava­ruje za pri­mer smrti in na zava­ro­valni polici navede vas (poroka) kot upra­vi­čenca. V takem pri­meru vas smrt kre­di­to­je­malca ne bi obre­me­nila. Tretjič, neka­kšno zava­ro­va­nje bi vam dala tudi zasta­vi­tev pre­mič­nega pre­mo­že­nja, npr. dol­žni­ko­vega avta, v vašo korist. In naza­dnje, po nelju­bem dogodku vam kot skrajna možnost pre­o­stane regre­sni zah­te­vek: da s tožbo zah­te­vate od dol­žnika povra­čilo tistega, kar ste kot porok pla­čali name­sto njega, če ima v tej fazi dol­žnik še kaj unov­člji­vega premoženja.

Je mogoče iz poro­štva pred­ča­sno izstopiti?

Izstopi iz poro­štva so sicer možni s soglas­jem banke, ven­dar redki – le če je glav­nina kre­dita že odpla­čana in če banka oceni, da ji pre­o­stala zava­ro­va­nja zado­ščajo ali če dol­žnik zago­tovi nado­me­stno zava­ro­va­nje, npr. dru­gega poroka.

Kaj v pri­meru, da je poro­kov več (npr. dva)

Kadar je poro­kov več, lahko banka v pri­meru nepla­čila s strani dol­žnika terja kate­re­ga­koli poroka po lastni izbiri ali oba. Ni namreč nujno, da bo banka v pri­meru dveh poro­kov vsa­kega od njiju ter­jala za polo­vico dol­go­va­nega zne­ska. Če ima prvi porok npr. visoko plačo, drugi pa nizko pokoj­nino, je bolj ver­je­tno, da se bo banka popla­čala iz plače prvega poroka. V pri­meru več poro­kov in če eden med njimi plača zapa­dlo ter­ja­tev, ima pra­vico zah­te­vati od dru­gih poro­kov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nepremičnine z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x