Dobra stran izbrisa podrejenih obveznic

Izbris podre­je­nih obve­znic sani­ra­nih slo­ven­skih bank decem­bra 2013 bo imel tudi dobre posle­dice, ne glede na to, kako se bo raz­ple­tel. Nenamerne posle­dice ute­gnejo biti edina dobra stvar te kome­dije zmešnjav.

Izbrisanih je bilo za okoli 600 mili­jo­nov evrov podre­je­nih obve­znic šestih bank, ki so morale v sana­cijo. Ti papirji so, če poe­no­sta­vimo, nekaj vmes med obve­znico in del­nico, saj se všte­vajo v kapi­tal banke. Prizadetih je bilo okoli 2000 inve­sti­tor­jev, doma­čih in tujih prav­nih in fizič­nih oseb.  Med njimi je bilo pri­bli­žno 900 kup­cev »šal­ter­ske« podre­jene obve­znice NLB26, ki jo je NLB na široko ponu­jala na ban­čnih okencih.

Ker je bilo teh 600 mili­jo­nov denarja obve­zni­čar­jev pora­blje­nih za pokri­va­nje ban­čnega nega­tiv­nega kapi­tala, je bilo za sana­cijo treba vlo­žiti manj dav­ko­pla­če­val­skega denarja. Evropska komi­sija temu pravi ‘bur­den sha­ring’, torej poraz­de­li­tev bre­mena (v bese­dnjaku Sklepa Komisije z dne 18. decem­bra 2013 o državni pomoči SA.33229 (2012/C) (ex 2011/N) – Prestrukturiranje NLB): če banko pri življe­nju obdrži samo državna pomoč, naj breme ali del bre­mena nosijo vplač­niki kapi­tala. Gre za kla­sično vpra­ša­nje moral­nega hazarda (podre­jenci so kupo­vali tve­gane in dono­sne vre­dno­stne papirje, ko pa se je tve­ga­nje ure­sni­čilo, želijo, da posle­dice zada­nejo dav­ko­pla­če­valce, ne pa njih).

Čisto ver­je­tno je, da bo v tož­bah, ki so pred sodi­šči, mar­si­kaj padlo, in da bodo naza­dnje podre­jenci nekaj dobili nazaj in bodo torej utr­peli samo »del bre­mena« (morda v obliki kon­ver­zije v del­nice, kot v pri­me­rih dru­gih držav?). Verjetno bo to odvi­sno od situ­a­cije v kon­kre­tni banki (6 raz­lič­nih bank, mno­žica raz­lič­nih izdaj obve­znic). In prav je tako — sodi­šča naj pre­me­ljejo in popra­vijo, kar je bilo narobe.

Vseeno pa je argu­ment odve­tnika podre­jen­cev Mihe Kuniča, da »bi bilo v inte­resu lastni­kov obve­znic, da bi šla NLB v ste­čaj, saj menijo, da bi bili v celoti popla­čani« izje­mno neo­ku­sen (da ne rečem kaj dru­gega). Ni potrebno veliko domi­šljije, da pred­vi­dimo, kaj bi se zgo­dilo, če bi šle NLB, NKBM in Abanka čez noč v ste­čaj — in veliko vpra­ša­nje je, ali bi v kaosu, ki bi nastal, teh 2000 ime­tni­kov podre­je­nih obve­znic res dobilo svo­jih 600 milijonov.

Ni pa seveda nič pre­se­ne­tlji­vega, da se pote­gu­jejo za svoj denar na vse možne načine, vključno z medij­sko vojno, ki se je nena­doma raz­plam­tela ta teden, in z instru­men­ta­li­za­cijo poli­tič­nih strank. Te so sicer afero takoj izko­ri­stile za obra­ču­na­va­nje z dru­gimi stran­kami ter s funk­ci­o­narji Banke Slovenije, ne pa za zaščito investitorjev.

In naza­dnje: dobra stvar vsega tega je, da v pri­ho­dnje ne bo več tovr­stnih »ne tič ne miš« finanč­nih inštru­men­tov, kot so hibri­dne in podre­jene obve­znice, ker jih po tem fia­sku nihče več ne bo hotel kupiti. Banke bodo imele lastni­ški kapi­tal (del­nice), obve­znice pa bodo »nava­dne«, take s čistim dolžniško-upniškim raz­mer­jem, ne pa nekaj vmes. Situacija bo bolj pre­gle­dna, banke pa var­nejše. Vlagatelji, tudi tisti na šal­ter­jih NLB, se bodo zave­dali netve­gane naložbe ni, in da visok donos pomeni, da je zadaj tudi visoko tve­ga­nje (in da je ena od kom­po­nent tudi poli­tično tve­ga­nje). Včasih dobiš, vča­sih izgubiš.

Druga dobra posle­dica te godlje je, da bodo Banka Slovenije in drugi finančni regu­la­torji pri­si­ljeni v večjo tran­spa­ren­tnost in jim zako­no­da­ja­lec v pri­ho­dnje ne bo več tako zlahka popu­ščal, ko si bodo (kot vedno) posku­šali pri­lo­bi­rati zako­no­dajo po svo­jem okusu.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x