Nasvet »švicarskim« kreditojemalcem

chfKreditojemalci v švi­car­skih fran­kih, ki še niso blizu konca odpla­če­va­nja svo­jih kre­di­tov, so v neza­vi­dljivi situ­a­ciji. Toda seda­nje pia­ro­vsko »stre­lja­nje z vsemi topovi« jim ne bo pri­ne­slo uspeha. Nekaj medij­ske pozor­no­sti že, toda s tem ne bodo pla­čali polo­žnic, na poli­tike pa prek medi­jev ne bodo mogli dovolj pri­ti­sniti, ker javno mne­nje ni na nji­hovi strani. Bolj smi­selno bi bilo, da opu­stijo neko­ri­stne argu­mente in se osre­do­to­čijo na tisto, kjer lahko po sodni poti dejan­sko kaj iztr­žijo. Namreč,
za vaš kon­kre­tni pro­blem bo pov­sem ire­le­van­tno (četudi je res, da s temi argu­menti dose­gate nekaj čustve­nega učinka pri vzbu­ja­nju soču­tja z oško­do­vanci in jeze na banke):

  • ali so banke same sebe zašči­tile pred valu­tnim tve­ga­njem ali ne;
  • da so v pre­te­klo­sti podobne pro­bleme imeli kre­di­to­je­malci na Islandiji ali v Avstraliji;
  • da je vre­dnost vaše nepre­mič­nine danes nižja kot je bila ob nakupu;
  • ali je bil kršen etični kodeks Združenja bank Slovenije ali ne;
  • da ste v letih šib­kej­šega franka pre­cej profitirali;
  • kdaj in koli­ko­krat vam je banka eks­pli­ci­tno ponu­dila kon­ver­zijo kre­dita v evrskega;
  • ali Slovenci razu­mejo besedo »špe­ku­lant« kot psovko ali ne.

Na sodi­ščih bo pomembno, kaj vse ste pod­pi­sali (kaj vam lahko z listi­nami dokaže vaša kre­di­to­da­jalka) in kako agre­sivno je banka kre­dit v švi­car­skih fran­kih tržila (s kate­rimi doku­menti lahko to pod­kre­pite, kajti »rekla-kazala« ne bo dovolj) — nena­za­dnje pa je vpra­šljivo, ali je res v vašem inte­resu, da si pri­za­de­vate za nič­nost kre­di­tnih pogodb (pomi­slite, kakšne bi bile posle­dice ničnosti?).

Torej: zbi­rati pisne in druge dokaze o rav­na­nju bank (ban­čne tisko­vine, pla­kati, oglasi v raz­lič­nih medi­jih, iz tistih časov 2006–2008), pozorno pro­u­čiti kore­spon­denco z banko in  vsak svojo kre­di­tno pogodbo, v luči raz­sodbe Sodišča EU v madžar­ski zadevi Árpád Kásler in Hajnalka Káslerné Rábai proti OTP Jelzálogbank Zrt (C-26/13). Verjetno bi vam kori­stila pove­zava z Zvezo potro­šni­kov Slovenije, ki ima veliko izku­šenj z nepo­šte­nim poslov­nimi pra­ksami ponu­dni­kov finanč­nih storitev.

Ni čisto brez­u­pno; nekaj akcij proti neko­rek­tnemu rav­na­nju bank je že bilo tudi pri nas, npr. modro var­če­va­nje NLB.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x