Žito je obrodilo

Kot po vsaki večji pro­daji deleža v kakem sta­rem slo­ven­skem pod­je­tju, se je tudi po pod­pisu pogodbe o pro­daji 51,5% deleža Žita hrva­ški Podravki začelo jadi­ko­va­nje poli­ti­kov o tem, kako »raz­pro­da­jamo« stra­te­ška pod­je­tja, kakšne domnevno hude posle­dice bo to pri­ne­slo, in kako bi take država stvari morala pre­pre­čiti. Neupravičeno. Zakaj?

Žito d.d je že dolgo zasebna družba s preko 10 tisoč del­ni­čarji, ki pro­sto raz­po­la­gajo z del­ni­cami. V državni (SDH) in para­dr­žavni (Modra zava­ro­val­nica) lasti je bilo sku­paj le 27,3% del­nic. 22,3% jih je bilo v lasti skla­dov in družb okoli KD Group, ostale pa so imeli drugi zasebni insti­tu­ci­o­nalni in indi­vi­du­alni inve­sti­torji (mar­sikdo je namreč iz tar­na­nja mini­stra Židana pov­sem napačno skle­pal, da je bilo Žito doslej v večin­ski državni lasti, zdaj pa smo se mu nena­doma »odpovedali«).

Torej: država že doslej ni bila večin­ski lastnik in nika­kor ne bi mogla pre­pre­čiti, da nek drug domači ali tuji inve­sti­tor pri­dobi večino v pod­je­tju. Nedržavni lastniki se seveda ne ozi­rajo na pomi­sleke »doma­čij­skega« dela poli­tike, češ da je državi mesto tudi v pro­i­zvo­dnji pekar­skih izdel­kov, sla­ščic, čajev in bom­bo­nov. In kadar neki pre­vze­mnik pri­dobi večino, se manj­šin­ski lastnik (četudi je to država) s svo­jim dele­žem lahko le slika, če ga ne odproda pre­vze­mniku. Redkokdaj se zgodi, da lahko manj­šin­ski lastnik kasneje še kdaj iztrži toliko kot ob pre­vzemu. Ostati četr­tin­ski ali tre­tjin­ski lastnik v takem pre­vze­tem pod­je­tju bi bilo neu­mno — ker ne govo­rimo ravno o pro­i­zvo­dnji jedr­ske ener­gije, ampak žemljic, krem­šnit in žve­čil­nih gumijev.

Normalen nedr­žavni lastnik želi od svoje naložbe donos in ta lahko pride z divi­den­dami ali s pro­dajo po višji ceni, kadar se pojavi pri­lo­žnost. Žito je v zadnjih šti­rih letih izpla­čalo sku­pno okoli 18 evrov bruto divi­dende na del­nico, torej okoli 4,5 evra na del­nico na leto. Vsa zadnja leta se je bor­zna cena del­nice Žita gibala pod 100 evri. Zato je pro­daja po 180 evrov, kakor koli obra­čamo, za dose­da­nje lastnike nepri­merno ugo­dnejša kot čaka­nje na donos od dividend.

Konzorcij pro­da­jal­cev je tokrat dobro opra­vil svoje delo in zago­to­vil lep donos ne samo 10 tisoč direk­tnim del­ni­čar­jem Žita, ampak tudi (več deset tiso­čem) ime­tni­kom točk vza­je­mnih skla­dov KD in NLB ter zava­ro­van­cem Modre zava­ro­val­nice, ki so imeli del­nice Žita v portfelju.

Pa stra­še­nje z zapi­ra­njem delov­nih mest in oško­do­va­nimi slo­ven­skimi kmeti, od kate­rih naj odslej hrva­ško Žito ne bi hotelo odku­po­vati pše­nice? Bedarija. Surovine bodo kupo­vali pri tistih doba­vi­te­ljih, ki bodo imeli kako­vo­stno blago po pri­mer­nih cenah — natanko tako kot do zdaj.

Za pri­mer iz pra­kse ni treba gle­dati daleč: družbi Droga Kolinska in Ljubljanske mle­karne, odkar sta v tuji lasti, delu­jeta kve­čjemu boljše kot prej. Slovenski rejci pa svoje mleko še vedno pro­da­jajo tako kot prej, nekaj doma­čim mle­kar­nam in nekaj v tujino.

Glavni zma­go­va­lec te tran­sak­cije je KD Group. Biti v špa­no­viji z državo (s podobno veli­kim dele­žem v lastni­štvu) je v vsa­kem pri­meru naporno. Da sta KD in SDH uspela pri­pe­ljati pro­dajni pro­ces do konca kljub seda­nji pro­ti­pri­va­ti­za­cij­ski histe­riji, ki jo pod­ži­gajo Združena levica in Socialni demo­krati, je eden od red­kih pozi­tiv­nih signa­lov v zadnjem času.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji borza.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x