Evropa skrbi, da se državna pomoč ne izrodi

Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija spre­jela tudi njena pra­vila o dode­lje­va­nju držav­nih pomoči, ki so pomem­ben ele­ment notra­njega trga. Opredeljena so že v sami Pogodbi o delo­va­nju EU, saj državna pomoč izkri­vlja kon­ku­renco in posta­vlja pre­je­mnike pomoči v pri­vi­le­gi­ran polo­žaj. Enakopravnost subjek­tov na trgu in pred­vi­dlji­vost pogo­jev pa sta nujna pred­po­goja ure­je­nega tržnega gospodarstva.

Slovenija je imela s tem že več­krat težave (npr. neza­ko­nita pomoč Elanu leta 2008), nedavno pa so veliko prahu dvi­gnile obtožbe, ki so jih ime­tniki izbri­sa­nih podre­je­nih obve­znic NLB in NKBM nasla­vljali na Banko Slovenije in finančno mini­str­stvo, ki naj bi neu­pra­vi­čeno pod­le­gla pri­ti­sku ura­dni­kov Evropske komi­sije pri odo­bri­tvi državne pomoči za sana­cijo nega­tiv­nega kapi­tala obeh bank konec leta 2013.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 15/2015, 16. aprila 2015 pod naslo­vom Moralni hazard.
Verjetno so poli­tiki v vseh novih čla­ni­cah EU le stežka in s sti­snje­nimi zobmi spre­jeli ome­ji­tev, da se držav­nih pomoči za odpra­vlja­nje resnih motenj v gospo­dar­stvu ne sme več pode­lje­vati arbi­trarno, ozi­roma po želji vsa­ko­kra­tne vla­da­joče koa­li­cije, tem­več le pod nad­zo­rom Evropske komi­sije, z opre­de­lje­nim načr­tom pre­struk­tu­ri­ra­nja in s pred­vi­deno časov­nico povra­čila pomoči. Cilj te ure­di­tve je pre­pre­čiti, da bi se pomoč izro­dila v trajno pre­čr­pa­va­nje dav­ko­pla­če­val­skega denarja gospo­dar­skim bol­ni­kom, ki sicer v kon­ku­renčni tržni tekmi ne bi preživeli.

Ali je bila NLB leta 2013 takšen bol­nik? Evropska komi­sija ji je prvi­krat državno pomoč odo­brila že 2011 ob državni doka­pi­ta­li­za­ciji in v zameno je morala NLB spre­jeti zaveze za pri­ho­dnje poslo­va­nje. Leto dni pozneje je Slovenija znova pri­gla­sila pomoč banki v obliki nakupa nje­nih hibri­dnih obve­znic (pogojno zamen­lji­vih v kapi­tal), kajti po izstopu bel­gij­ske KBC iz lastni­štva NLB – po sim­bo­lični ceni en evro za del­nico — zasebni sek­tor ni bil več pri­pra­vljen vla­gati vanjo. Konec 2013 je NLB že tre­tjič zapro­sila za pomoč v treh letih, saj se ji je vmes sta­nje še poslab­šalo, četudi je ob prej­šnjih dveh pomo­čeh zatr­je­vala, da bosta zado­sto­vali. Poleg tega pa je bila v tistem času sestava slo­ven­skega ban­čnega trga hudo defor­mi­rana: banke v pre­te­žni državni lasti so zavze­male kar 44-odstotni delež, kar je bilo naj­več v vsej EU (nasle­dnji po vrsti sta bili Irska z 41 in Slovaška s 34 odstotki, vse druge čla­nice pa so bile pod 30 odstotki).

Zato si lahko pred­sta­vljamo, da je bilo tedaj potr­plje­nje Evropske komi­sije glede NLB pri koncu. Slovenija je morala spre­jeti takrat veljavne ostre pogoje EU1, ker je bila obilna ponovna državna injek­cija kri­tična za pre­ži­ve­tje NLB: Komisija je ugo­to­vila, da je državna pomoč banki v vseh treh pake­tih zna­šala kar 20% njene tve­ga­nju pri­la­go­jene aktive.2 Sprejeti pogoji so poleg »poraz­de­li­tve bre­mena« (raz­ve­lja­vi­tev del­nic in podre­je­nih obve­znic) vse­bo­vali npr. tudi pre­po­ved pre­vze­mov, opu­šča­nje lizinga in fak­to­ringa, pre­po­ved ogla­še­va­nja in agre­siv­nih poslov­nih stra­te­gij ter pre­po­ved ugo­dnejše obrav­nave držav­nih podjetij.

Pretirano tve­gano obna­ša­nje nekega akterja, ki računa na to, da bo nekdo drug nosil nega­tivne posle­dice nje­go­vega poče­tja, se v eko­no­miji ime­nuje moralni hazard. Tako ime­no­vane »sis­tem­ske banke«, kot sta NLB in NKBM, so naravne kan­di­datke za moralni hazard, saj raču­najo na to, da si jih država ne bo drznila pre­pu­stiti usodi. Kadar se takšno pri­ča­ko­va­nje tudi ure­sniči, banke pre­va­lijo posle­dice svo­jih zgre­še­nih odlo­či­tev na davkoplačevalce.

To, da bo NLB manjša kot nekoč, in da bosta obe z NKBM — v skladu z zave­zami, ki jih je Slovenija dala EU — prej ali slej v večin­ski zasebni lasti, je za slo­ven­ske drža­vljane in za kon­ku­renč­nost ban­čnega trga dobro. Evropska pra­vila o držav­nih pomo­čeh v tem pri­meru šči­tijo slo­ven­ske dav­ko­pla­če­valce pred samo­vo­ljo slo­ven­skih politikov.

  1. Sporočilo Komisije o upo­rabi pra­vil o državni pomoči za pod­porne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgu­sta 2013 dalje. Uradni list Evropske unije št. 216 z dne 30. 7. 2013. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013XC0730(01)&from=SL
  2. SKLEP KOMISIJE z dne 18. decem­bra 2013 o državni pomoči SA.33229 – Prestrukturiranje NLB, Uradni list Evropske unije št. 246 z dne 21. 8. 2014. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2014:246:FULL&from=EN
Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x