Razdiralni poslovni model ‘malo denarja, malo muzike’

airbnbStalna komu­ni­ka­cij­ska dose­glji­vost ljudi s pame­tnimi tele­foni in sodobne možno­sti pla­če­va­nja so pri­ne­sle nove teh­no­lo­ške sto­ri­tve, ki so pre­tre­sle šte­vilne sto­ri­tvene panoge. Šest let stari kali­for­nij­ski Uber je tre­nu­tno naj­več vre­dno start-up pod­je­tje na svetu, ki deluje v 58 drža­vah sveta in omo­goča neu­ra­dno taksi službo. Potnikom, ki potre­bu­jejo pre­voz, Uberjeva tele­fon­ska apli­ka­cija ponudi voz­nike, obi­čajne ljudi, ki imajo avto, čas in voljo do pre­va­ža­nja dru­gih za maj­hen zaslu­žek. Uber ima nad­zor nad pla­či­lom sto­ri­tve s kre­di­tno kar­tico in si od vsake opra­vljene vožnje zara­čuna provizijo.

Spletna plat­forma Airbnb, ki prav tako izvira iz Kalifornije, omo­goča lastni­kom sta­no­vanj, hiš in viken­dov v sko­raj 200 drža­vah, da se pre­le­vijo v obča­sne sobo­da­jalce. Obe sto­ri­tvi ponu­jata neli­cen­ci­ra­nim »obi­čaj­nim« lju­dem poslovno dejav­nost, z upo­rabo lastnega avto­mo­bila ali sta­no­va­nja. Kontroverznost teh, tako ime­no­va­nih dis­rup­tiv­nih ali raz­di­ral­nih sto­ri­tev, torej leži v nelo­jalni kon­ku­renci. Novi ponu­dniki so zlahka kon­ku­renčni, ker ne izpol­nju­jejo neka­te­rih pogo­jev, ki so pred­pi­sani za ura­dne taksi­ste in regi­stri­rane sobodajalce.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 27/2015, 9. julija 2015.
Razumljivo je, da sta Airbnb in Uber1 pov­zro­čila srd hote­lir­jev in taksi­s­tov, zla­sti v tistih vele­me­stih, kjer so nji­hove cene nad­pov­prečno visoke. Po neka­te­rih oce­nah naj bi samo newyor­ški hoteli zaradi Airbnb imeli v letu 2014 mili­jon pre­no­či­tev manj. Pariški taksi­sti pa so v celo­dnevni pro­te­stni stavki, ki je pote­kala pred nekaj dnevi, zatr­je­vali, da se jim je posel v zadnjih dveh letih zaradi Uberja zmanj­šal za 30 do 40 odstot­kov. Države in lokalne sku­pno­sti so sicer na strani oško­do­va­nih eta­bli­ra­nih ponu­dni­kov, saj od novih pobi­rajo manj davščin in turi­stič­nih taks, poleg tega pa »vsi­ljivci« z iznaj­dlji­vim izko­ri­šča­njem zakon­skih lukenj dejan­sko rušijo veljavni red. Toda samo s pre­po­vedjo je težko odpra­viti dejav­nost, ki poteka na terenu med dvema ose­bama v zaseb­nih prostorih.

Organizatorji novih sto­ri­tev na očitke odgo­var­jajo, da zapol­nju­jejo novo tržno nišo, ki jo sesta­vlja manj zah­tevna kli­en­tela. Marsikdo je namreč pri­pra­vljen za manj denarja kupiti manj kako­vo­stno ali bolj tve­gano sto­ri­tev. Na Uberjevega voz­nika bo morda čakal dlje kot na taksi, vozilo ute­gne biti manj udobno in voz­nik manj izur­jen, ali kar je še nevar­nejše, manj spo­čit. Medtem ko pri hotelu s tremi zvez­di­cami vsakdo ve, kaj lahko pri­ča­kuje, pa je pri najemu apart­maja preko Airbnb nego­to­vost večja, znani so že tudi pri­meri s tem pove­za­nih goljufij.

Konflikt med sta­rim in novim ni nič novega. Schumpeterjanska kre­a­tivna destruk­cija, ki jo je pri­na­šal teh­no­lo­ški napre­dek, je v pre­te­klo­sti že veli­ko­krat pose­gla v usta­ljene navade, pre­o­bra­zila razne gospo­dar­ske dejav­no­sti in pri­si­lila države k spre­membi zako­nov. Iznajdba tiska je sča­soma odpra­vila pisarje, žele­znica je ob posel spra­vila koči­jaže, niz­ko­ce­nov­niki so pognali v ste­čaj nek­daj mogočne letal­ske prevoznike.

Kot opo­zar­jata avtorja odmevne eko­nom­ske zgo­do­vin­ske knjige Why Nations Fail (Zakaj narodi pro­pa­dajo, Crown Business, 2012), Daron Acemoglu in James Robinson, se je v takih pri­me­rih oblast pogo­sto posta­vila na stran sta­rih in posku­šala novince zatreti. Absolutistična cesarja Avstroogrske in Rusije sta, denimo, v prvi polo­vici 19. sto­le­tja uspe­šno pre­pre­če­vala pri­hod žele­znice v njune dežele. Avtorja sta poka­zala, da je prav zavra­ča­nje teh­no­lo­škega razvoja ozi­roma posle­dic kre­a­tivne destruk­cije pomem­ben razlog za razvojno zao­sta­ja­nje. Zemljevid evrop­skega žele­zni­škega omrežja iz leta 1870, recimo, zelo natančno odsli­kava dana­šnjo raz­vi­tost. Države, ki so tedaj žele­znico spre­jele in pod­pi­rale, so pro­spe­ri­rale, tiste, ki so jo zavra­čale, so osta­jale revne.

Ne glede na to, koliko bo pri pre­ga­nja­nju nelo­jalne kon­ku­rence popu­stila država in koliko se bodo pri­la­go­dili novinci, bosta panogi turi­stič­nih name­sti­tev in potni­škega pro­meta pre­dru­ga­čeni. Upiranje teh­no­lo­škemu razvoju ver­je­tno tudi v 21. sto­le­tju, tako kot nekoč, ne bo pri­ne­slo nič dobrega.

  1. Pri nas podobno, ven­dar nepro­fi­tno sto­ri­tev ponuja sple­tna stran prevoz.org.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x