Kdo ve, kaj je v dobro pacientov

Trije konjiAmeriški pred­se­dnik Franklin D. Roosevelt je nekoč pri­mer­jal upra­vlja­nje države z vprego s tremi konji, ki pred­sta­vljajo zako­no­dajno, izvr­šilno in sodno oblast. Ocenil je, da nacija lahko napre­duje le, če vsi trije konji vle­čejo v isto smer. Tri akterje ima tudi naš zdra­vstveni sis­tem: oblast (mini­str­stvo za zdravje), civilno družbo (ZZZS) in stroko (zdrav­ni­ška zbor­nica). Žal lahko tudi laiki vidimo, da požr­tvo­valno in uspe­šno delo zdrav­ni­kov in dru­gega ose­bja ni  medij­sko izpo­sta­vljeno toliko, kot nenehne (upra­vi­čene ali neu­pra­vi­čene) afere v zdra­vstvu. K temu v veliki meri pri­speva prav to, da trije akterji ne vle­čejo v isto smer.

Predlog o poso­do­bi­tvi sis­tema nujne medi­cin­ske pomoči (NMP), ki ga je pri­pra­vila sku­pina stro­kov­nja­kov za urgen­tno medi­cino, je letos spo­mladi doži­vel podobno usodo, kot pred petimi leti pre­dlog stroke o raci­o­na­li­za­ciji mreže poro­dni­šnic. Novi sis­tem, ki bi bil usmer­jen k celo­stni obrav­navi paci­enta zno­traj urgen­tnega cen­tra, so mini­rali par­ti­ku­larni inte­resi s pod­poro uslu­žnih novi­nar­jev, ki takoj pri­sta­vijo  lon­ček, kadar se jim zazdi, da so uzrli zgodbo o »zati­ra­nju malega člo­veka«. Predlagatelji spre­memb pri NMP se niso zmo­gli zoper­sta­viti medij­ski hajki1 tudi zato, ker niso dobili zado­stne pod­pore s strani mini­strice za zdravje.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 39–40/2015, 9. okto­bra 2015.
Na oseb­nem nivoju vsakdo ve, da je treba z raz­po­lo­žlji­vimi viri, ki nik­dar niso neo­me­jeni, rav­nati raci­o­nalno. Ko pa gre za naci­o­nalni nivo, to zave­da­nje naen­krat izpuhti. Ko so se avtorji ana­lize o mreži šti­ri­naj­stih poro­dni­šnic v Sloveniji vpra­šali, ali je eko­nom­sko in stro­kovno upra­vi­čeno, da za manj kot dva poroda dnevno (1,08 poroda pov­prečno dnevno v poro­dni­šnici Brežice2) finan­ci­ramo popolno opremo in kadre in, ali je varno, da v takšnem oko­lju poteka uspo­sa­blja­nje spe­ci­a­li­zan­tov za delo v poro­dni­štvu, ter nanju ute­me­ljeno odgo­vo­rili s pri­po­ro­či­lom o zdru­že­va­nju kapa­ci­tet, so doži­veli podo­ben medij­ski pogrom kot stro­kov­njaki za urgen­tno medi­cino letos. Če so zaradi neop­ti­malne orga­ni­za­cije mate­ri­alni in kadro­vski resursi slabo izko­ri­ščeni, ostane manj denarja za skraj­še­va­nje čakal­nih vrst, sodobna bio­lo­ška zdra­vila ter apa­ra­ture in podobno. Vseeno pa je šlo v obeh pro­jek­tih prven­stveno za kako­vo­stno obrav­navo in var­nost paci­en­tov in paci­entk, ne le za raci­o­nalno porabo denarja.

Odpor je mar­sik­daj naravna reak­cija tistih ljudi, ki bi jih zade­vale načr­to­vane spre­membe ali reor­ga­ni­za­cija dela. Včasih pride do nera­zu­me­va­nja zaradi pre­sla­bega poja­snje­va­nja razlo­gov in posle­dic, toda pri poro­dni­šni­cah in NMP  je bilo stro­kov­nega ute­me­lje­va­nja obilo, a vse­eno ni zale­glo. Interesi peščice ljudi, ki jim tre­nu­tno sta­nje bolj ustreza, so bili močnejši.

Neuspeh takih pro­jek­tov, ki bi jim težko kdor­koli oči­tal, da niso dobro­na­merni in v jav­nem inte­resu, pov­zroča ško­dljivo povra­tno zanko, zaradi katere je vsak nasle­dnji pro­jekt še težje zagnati, ker morajo biti ude­le­ženci pri­pra­vljeni na meta­nje polen pod noge s strani tistih dele­žni­kov, ki imajo pred očmi pred­vsem lastni inte­res in inte­res naj­ožje okolice.

Primeri, kot sta ta dva, doka­zu­jejo – kar sicer poli­tični eko­no­mi­sti vedo že dolgo – da gre lahko decen­tra­li­za­cija tudi pre­da­leč. Sodobna država mora ohra­njati zado­stno mero cen­tra­li­zi­ra­no­sti, da lahko koli­kor toliko učin­ko­vito in po stro­kov­nih meri­lih raz­po­reja resurse v veli­kih sis­te­mih kot sta zdra­vstvo ali šol­stvo (ki ju tudi sko­raj v celoti finan­cira). Dodatni potrebni pogoj pa je, da so na izvr­šil­nih funk­ci­jah odločni poli­tiki, ki jim pri­lju­blje­nost ni prva pri­o­ri­teta in se ne usta­vijo pred vsako pia­ro­vsko prepreko.

  1. Glej npr. članke kot sta  »Ministrstvo za zdravje se nor­čuje iz 37.000 pre­bi­val­cev občin Kamnik in Komenda«, Kamnik.info, 31. januar 2015 in »Naj vza­mejo kar hočejo, le prvo pomoč naj pustijo«, Delo, 10. februar 2015
  2. Racionalizacija mreže poro­dni­šnic v Sloveniji, Ministrstvo za zdravje RS, 23.9. 2009, dosto­pno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/razvoj_in_koordinacija_sistema/Racionalizacija_mreze_porodnisnic_pred._na_ZS_240810.pdf
Ta članek je bil objavljen v kategoriji zdravstvo z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x