Da bi nas zaslepili s številkami

Nedavno smo na naslov­nici ene od slo­ven­skih zava­ro­val­ni­ških revij pre­brali, da je pri­ča­ko­vana življenj­ska doba žensk za 5,71 leta daljša od pri­ča­ko­vane življenj­ske dobe moških. Ko vidim kaj takega, se vedno spo­mnim na stari kliše o sto­pnje­va­nju: laž, velika laž, sta­ti­stika. Vendar uboga sta­ti­stika za take časni­kar­ske trdi­tve ni prav nič kriva. V časo­pi­snih član­kih gre pra­vi­loma za zmes povr­šno­sti in nezna­nja; mar­sik­daj niti ne na strani avtorja, tem­več na strani ure­dnika, ki čla­nek okle­sti tistega, kar ima (zmo­tno) za nepo­trebni balast. Včasih pa je ute­me­ljeno posu­miti na namerno mani­pu­la­cijo avtorja, ki agi­tira za nek komer­ci­alni ali ide­o­lo­ški cilj in ga želi pod­kre­piti s šte­vil­kami – domnevno za boljši učinek.

V zgor­njem pri­meru se pozorni bra­lec naj­prej vpraša, za koga naj bi ta raz­lika 5,71 leta veljala. V notra­njo­sti revije ugo­to­vimo, da gre za celo Slovenijo in nato raz­be­remo (kar pa ni pov­sem zane­sljivo, ker avtor ne eks­pli­cira meto­do­lo­gije), da gre za pro­jek­cije pri­ča­ko­va­nih življenj­skih dob novo­ro­jenč­kov moškega in žen­skega spola, roje­nih leta 2014. Račun pravi takole: 5,71 = 83,68 (žen­ske) minus 77,97 (moški). Nekaj infor­ma­cije smo torej dobili, a če raz­i­sku­jemo naprej, vidimo, da je ta raz­lika iz leta v leto dru­gačna. Malo sta­rejši čla­nek iz Dela1 je namreč za leto 2012 raz­liko pov­zel kot 6,2 = 83,3 (žen­ske) minus 77,1 (moški). Isti izra­čun je torej za leti 2012 in 2014 dal vre­dno­sti, ki se med seboj raz­li­ku­jeta za več kot 8%. Ali je potem­ta­kem smi­selno nava­jati raz­liko na dve deci­malni mesti? Nikakor! Še pose­bej, ker gre za pro­jek­cije in ne za mer­jene podatke.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 2/2016, 14. januar 2016, pod naslo­vom Laž, velika laž.…
Ko se pre­se­limo k mer­je­nim podat­kom, postane še bolj zani­mivo. Statistični urad RS (SURS) namreč beleži dejan­ske podatke o smr­tno­sti, med dru­gim tudi sta­rost umrle osebe. SURS-ovo poro­čilo za 20142 nam pove, da je tega leta umrlo 18.886 oseb in da so bile žen­ske ob smrti pov­prečno stare 80,9 let, moški pa 72,7. Razlika med spo­loma torej znaša 8,2 let, kar je pre­cej več, kot smo dobili zgo­raj. To je razu­mljivo, saj ne gre za enako raz­i­sko­valno vprašanje.

Spet tre­tja vrsta pri­ča­ko­vane življenj­ske dobe pa je tista, ki ljudi morda naj­bolj zanima. Če sem danes star 65 let, koliko življe­nja lahko sta­ti­stično še pri­ča­ku­jem? SURS izra­ču­nava tudi ta indi­ka­tor in sple­tni por­tal SI-STAT nam postreže z rezul­ta­tom: pred moškim iz sta­ro­stne sku­pine 65–69 let je pov­prečno še 17 let življe­nja, pred žen­sko pa 21. Razlika je torej le štiri leta. Zakaj so tu pri­ča­ko­vane dobe daljše, raz­lika med moškimi in žen­skami pa manjša? Ker so se lju­dje, ki so dose­gli to sta­rost, že izo­gnili pre­zgo­dnji smrti (npr. zaradi pro­me­tne nesreče), ki je upo­šte­vana v zgor­njih dveh indi­ka­tor­jih in pri njiju zni­žuje povprečje.

Pri inter­pre­ti­ra­nju sta­ti­stič­nih podat­kov je torej bistveno, da natančno vemo, kaj so sploh merili in na kakšnem vzorcu. In s tem smo še vedno pri osno­vah. Treba je vedeti še drugo: kako je bil izbran vzo­rec, ali je dovolj velik, kakšna je natanč­nost vzor­če­nih podat­kov, koliko podat­kov je bilo zavr­že­nih, katero hipo­tezo smo pre­ver­jali, kakšen je inter­val zau­pa­nja? To je tisto, kar določa, koliko so vre­dne šte­vilke, s kate­rimi tako radi ople­tajo v časo­pi­sih in na spletu. Še pose­bej dvo­mljivo je to pri druž­bo­slov­nih »raz­i­ska­vah« s pre­majh­nim vzor­cem, ki tra­jajo pre­malo časa (npr. samo dve leti). Ko boste nasle­dnjič v medi­jih zagle­dali naslove z impre­siv­nimi šte­vil­kami in odstotki kot npr. Raziskave potr­ju­jejo, da lahko uži­va­nje kur­kume zmanjša tumorje za 81%, imejte v mislih, da je pov­sem možno, da sta ure­dnik in pisec morala z nečim zapol­niti pro­stor in da še sama točno ne vesta, kaj sta napi­sala, ker sta to pre­pi­sala iz nekega tujega, ravno tako šlam­pa­stega vira. Kadar zra­ven ni sta­ti­stič­nih para­me­trov, ki bi bralca pre­pri­čali v naspro­tno, je upo­rabna vre­dnost take pom­po­zne kvazi-informacije blizu nič.

  1. Delo.si: Pričakovana življenj­ska doba v Sloveniji enaka pov­pre­čju v OECD, 5. 7. 2014, dosto­pno na: http://www.delo.si/novice/slovenija/pricakovana-zivljenjska-doba-v-sloveniji-enaka-povprecju-v-oecd.html
  2. http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5293&idp=17&headerbar=15
Ta članek je bil objavljen v kategoriji mediji z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x