Druga, manj znana nikotinska zasvojenost

Zlati holokavstTe dni se kon­čuje javna raz­prava o novem slo­ven­skem zakonu o ome­je­va­nju upo­rabe tobač­nih in pove­za­nih izdel­kov. Lani je bila namreč spre­jeta evrop­ska direk­tiva, ki pre­cej strožje obrav­nava to podro­čje. Čla­nice Evropske unije morajo letos v naci­o­nalno zako­no­dajo vklju­čiti nova pra­vila za varo­va­nje zdravja pred kaje­njem, vodil­nim kriv­cem za pre­zgo­dnje umi­ra­nje. Večina držav je pri tem v zagati, saj so državni pro­ra­čuni močno odvi­sni od davščin iz pro­daje cigaret.

Ameriški zgo­do­vi­nar Robert Proctor je v svoji knjigi Zlati holo­ka­vst (založba UMco, 2016) pri­ka­zal, da so sodobne države prav toliko zasvo­jene s tem denar­jem, kot so kadilci zasvo­jeni z niko­ti­nom: po nje­go­vem je tobak lega­len zgolj zaradi pol­nje­nja državne bla­gajne, name­sto da bi bil pre­po­ve­dan kot druge zdravju ško­dljive droge. Spričo tega ni pre­se­ne­tljivo, da tudi slo­ven­ski pre­dlog zakona vse­buje uvedbo pov­sem nove daja­tve, »tobač­nega centa«. Ta naj bi zna­šal 50 cen­tov na ška­tlico ciga­ret in naj bi bil namen­sko upo­ra­bljen za pre­ven­tivne pro­grame varo­va­nja in kre­pi­tve zdravja ter spod­bu­ja­nja zdra­vega načina življenja.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 14/2016, 7. april 2016.
Težko bi rekli, da Proctorjeva hipo­teza o odvi­sno­sti pro­ra­čuna od tobaka za Slovenijo ne velja. Samo iz tro­ša­rin na tobak se v državni pro­ra­čun letno zlije okoli 400 mili­jo­nov evrov (brez upo­šte­va­nja davka na dodano vre­dnost). To je kar šti­ri­krat toliko kot država dobi doho­dnine od vseh 580.000 zave­zan­cev iz prvega, naj­niž­jega doho­dnin­skega razreda (ob upo­šte­va­nju, da državi po zakonu pri­pade pri­bli­žno polo­vica doho­dnine, druga polo­vica pa gre obči­nam).1 Demografske ana­lize kažejo, da je tipi­čen slo­ven­ski kadi­lec moški s poklicno izo­brazbo, star med 31 in 45 let, iz niž­jega soci­o­e­ko­nom­skega sloja. Ker kadi vsak četrti odra­sli Slovenec in ker v prvi doho­dnin­ski razred pade kar 60 odstot­kov vseh zave­zan­cev, lahko z veliko ver­je­tno­stjo skle­pamo, da je večina kadil­cev v tem razredu. Povprečna doho­dnina, ki jo je zave­za­nec iz prvega razreda pla­čal leta 2013, znaša 357 evrov,2 torej manj kot en evro na dan.

Ška­tlica ciga­ret sre­dnjega ranga v malo­pro­daji stane 3,40 evra. V tej ceni tro­ša­rina pred­sta­vlja 2,12 evra. Kadilec iz prvega doho­dnin­skega razreda, ki pokadi vsaj pol ška­tlice dnevno, torej državi plača več tro­ša­rine na tobak kot pa doho­dnine. Ali če zadevo obr­nemo: če se tak kadi­lec odpove svoji raz­vadi, bo zanj finančna korist bistveno večja, kot če bi mu država povr­nila vso pla­čano dohodnino!

Po oceni Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje (NIJZ) je celo­tni druž­beni stro­šek kaje­nja ogro­men, saj naj bi zna­šal pri­bli­žno pet odstot­kov celo­tnega BDP ozi­roma 1,8 mili­jarde evrov letno. Tu je všteto zdra­vlje­nje raka­vih, srč­nih in dru­gih bole­zni, ki jih pri­pi­su­jejo aktiv­nemu in pasiv­nemu kaje­nju, bol­ni­ška odso­tnost z dela in zmanj­ša­nje pro­duk­tiv­no­sti ter pre­zgo­dnja umr­lji­vost. Smrtni davek je zelo visok: zaradi ciga­ret v Sloveniji vsako leto pred­ča­sno umre 3.600 ljudi in 1.200 ljudi na novo zboli za pljuč­nim rakom, pri 90 odstot­kih obo­le­lih je vzrok kajenje.

Kritični Proctor si naza­dnje zastavi neiz­o­gibno, a reto­rično vpra­ša­nje: kaj nam pove dejan­sko sta­nje pri obdav­če­va­nju tobaka, ome­je­va­nju porabe ter varo­val­nih in pre­ven­tiv­nih ukre­pih? Ali država bolj ceni denar ali življe­nja svo­jih drža­vlja­nov? Proctor se za ZDA nagiba k prvi možno­sti in pre­dlaga popolno pre­po­ved pro­daje tobaka. Kaj pa pri nas, bi bilo 400 mili­jo­nov tobač­nih tro­ša­rin v držav­nem pro­ra­čunu, ki ima že tako vsako leto pri­manj­kljaj, sploh mogoče nadomestiti?

Ta članek je bil objavljen v kategoriji davki z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x