Preobilje signalov in informacijska slepota

Redno zaposlimo plakaterjaEna od stvari, ki jih obi­sko­valci iz tujine naj­prej opa­zijo pri nas, je nasi­če­nost jav­nega pro­stora z zuna­njim ogla­še­va­njem, zla­sti v mestih. Samo vzdolž Celovške ceste v Ljubljani je, na pri­mer, več sto vele­pla­ka­tov ter dru­gih ogla­snih mest na tablah, fasa­dah in ogra­jah. Klasičnim pla­ka­tom so se v zadnjem času pri­dru­žili še sve­tleči ele­k­tron­ski zasloni na naj­bolj fre­kven­tnih loka­ci­jah. Vse to odvrača pozor­nost ude­le­žen­cem v pro­metu in zmanj­šuje pro­me­tno var­nost — če pustimo ob strani estet­ske pomi­sleke, ki jih vzbu­jajo eno­nogi pla­ka­tni kovin­ski stvori med dre­vesi na zelenicah.

Podobno nadle­žni so oglasi, s kate­rimi si inter­ne­tni mediji (od kate­rih si mar­si­ka­teri sicer niti ne zasluži tega imena) želijo zaslu­žiti nekaj denarja. Ti oglasi sicer ne bodo pov­zro­čili pro­me­tne nesreče, ampak le neje­vo­ljo upo­rab­ni­kov, ki se morajo s kli­ka­njem pre­bi­jati preko vsi­lji­vih rekla­mnih oken z bli­ska­jo­čimi se podo­bami avto­mo­bi­lov, sadnih jogur­tov ali pral­nih praškov.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 29–30/2016, 21. julij 2016.
Raziskovalci oce­nju­jejo, da je dana­šnji člo­vek izpo­sta­vljen več kot sto­krat večji koli­čini vizu­al­nih in dru­gih dra­žlja­jev kot so jih bili lju­dje dele­žni pred pet­de­se­timi leti. V raz­me­roma krat­kem obdo­bju nekaj dese­tle­tij je teh­no­lo­gija pri­ne­sla poplavo raz­lič­nih signa­lov, ki želijo pri­te­gniti pozor­nost: komer­ci­alna spo­ro­čila nago­var­jajo kupce, poli­tična spo­ro­čila pre­pri­ču­jejo volilce, na sple­tnih dru­žab­nih omrež­jih in foru­mih pa si lju­dje z obja­vlja­njem in pre­bi­ra­njem tri­vi­al­no­sti sami posku­šajo ustvar­jati navi­de­zno pove­za­nost s solju­dmi, ki jo je v resnič­nem življe­nju vse manj.

Psihologi so, po vzoru na sne­žno sle­poto, sko­vali pojem »infor­ma­cij­ska sle­pota«. Zaradi pre­o­bi­lja podat­kov postane pro­ce­si­ra­nje pre­na­porno za naše možgane, zato si zač­nemo zati­skati oči. Zatiskanje oči je v tem pri­meru pri­spo­doba za to, da, kadar imamo pre­več izbire, z odlo­či­tvami odla­šamo, ali pa se jim v celoti izo­gnemo. Pulitzerjev nagra­je­nec Charles Duhigg, avtor nove knjige Smarter, faster, bet­ter (Random House, 2016), ki govori o pro­duk­tiv­no­sti v poslov­nem in zaseb­nem življe­nju, na pri­me­rih doka­zuje, da je prav infor­ma­cij­ska pre­o­bre­me­nje­nost mar­sik­daj kriva za napačne odlo­či­tve ali blo­kade odlo­ča­nja, ki pestijo tako ljudi kot podjetja.

Ena od štu­dij učin­kov infor­ma­cij­ske sle­pote, ki jo navaja v knjigi, je bila opra­vljena na uni­verzi Columbia. Raziskovalci so ugo­ta­vljali, zakaj se neka­teri zapo­sleni vklju­čijo v davčno ugo­dno pokoj­nin­sko var­če­va­nje prek pod­je­tja, znano pod ime­nom pro­gram 401(k), drugi pa ne. Štu­dija je zajela sko­raj 800.000 ljudi v več sto pod­je­tjih. Za večino delav­cev bi morala biti odlo­či­tev za vklju­či­tev v pro­gram lahka, kajti davčni pri­hra­nek je bil obču­ten, pod­je­tja pa so delav­čev vlo­žek dopol­nila še s svo­jim, kar je bil podar­jeni denar delavcu. V pod­je­tjih, kjer je pro­gram 401(k) ponu­jal samo dve možno­sti, je pri­sto­pilo 75 odstot­kov zapo­sle­nih. V dru­gih pod­je­tjih, kjer je bilo izbire med pro­grami pre­več, pa je bilo pri­sto­pov manj. Obseg pre­je­tih infor­ma­cij je bil tako velik, da je delavce zme­del in potem se neka­teri niso odlo­čili za nobeno možnost. Vsakih deset doda­tnih izbir je pome­nilo pri­bli­žno dva odstotka manj pri­ja­vlje­nih, je pisalo v poro­čilu o izsledkih.

Drugi vidik infor­ma­cij­ske sle­pote je pre­lahka dose­glji­vost podat­kov. Če je dostop do podat­kov pre­več eno­sta­ven, se podatki slabše absor­bi­rajo v možga­nih, kot če se je treba neko­liko potru­diti. V eks­pe­ri­men­tih so ugo­to­vili, da si štu­den­tje bolje zapo­mnijo pre­brane odlomke iz bese­dila, če so odlomki nati­snjeni z majh­nimi črkami neo­bi­čajne oblike, ki jih je težko raz­brati. Postopek je poča­snejši, potrebno je več zbra­no­sti in zato se infor­ma­cije bolje vti­snejo v spomin.

Tehnološki napre­dek pri zbi­ra­nju, skla­di­šče­nju in posre­do­va­nju podat­kov nam je dal na voljo veli­kan­sko koli­čino podat­kov, toda od podat­kov do zna­nja je še dolga pot. Na njej sta vse bolj potrebna izbirč­nost in »zati­ska­nje oči«, da ločimo pomembno od nepo­memb­nega in da pri odlo­ča­nju upo­ra­bimo pred­vsem tiste infor­ma­cije, ki so za kon­kre­tni pri­mer rele­van­tne. Od neke točke naprej spet obve­lja stari rek: manj je več.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji psihologija z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x