Tudi plin in elektrika nimata enake cene pri vseh trgovcih

Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki ima še vedno državno regu­li­rane ozi­roma nav­zgor ome­jene cene ben­cin­skega in dizel­skega goriva. Aprila letos je vlada sicer že spro­stila cene 100-oktanskega ben­cina in kljub boja­zni, da bodo sle­dile močne podra­ži­tve, se to ni zgo­dilo. Res je, da lahko opa­zimo dife­ren­ci­a­cijo: na avto­ce­stni črpalki v Sežani je 100-oktanski ben­cin malen­kost dražji kot na mestni črpalki v Ljubljani. Vendar pa ta vrsta ben­cina pred­sta­vlja le okoli en odsto­tek pro­da­nega goriva, zato mar­sikdo libe­ra­li­za­cije cen sploh še ni zaznal.

Različne cene so pov­sem nor­ma­len pri­zor za vsa­kega voz­nika, ki obča­sno toči gorivo tudi zunaj meja naše države. Pravzaprav se tuji voz­niki, ki preč­kajo Slovenijo, čudijo našemu duo­polu Petrola in OMV-ja. V naspro­tju s pestro izbiro dru­god, sta na celo­tnem slo­ven­skem avto­ce­stnem križu le dva MOL-ova in še ta dva sta na manj pro­me­tnih odse­kih na seve­rovzhodu države. Petrol in OMV sku­paj obvla­du­jeta za evrop­ske raz­mere never­je­ten 87-odstotni tržni delež in ves čas držita regu­li­rane cene na naj­višji dovo­ljeni ravni.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 34/2016, 1. sep­tem­ber 2016.
Ker je država omo­go­čala pri­vi­le­gi­rani polo­žaj dvema naj­ve­čjima (naj­brž tudi zato, ker je bil Petrol dolgo časa para­dr­žavno pod­je­tje), so v prej­šnjih dveh dese­tle­tjih drugi trgovci z naf­tnimi deri­vati obu­pali nad našim trgom (bri­tan­ski Shell, hrva­ška INA in ita­li­jan­ski ENI-Agip). Šele ko je madžar­ski MOL nedavno pre­vzel Tuševe in Agipove črpalke, je nastal omembe vre­den tre­tji kon­ku­rent, ki nima pokri­tega celo­tnega oze­mlja. Vseeno pa ima ogro­mna večina pre­bi­val­stva nekje blizu vsaj eno od črpalk Maxen, Logo ali Hofer.

Bistveno vpra­ša­nje, ali so v takšni situ­a­ciji tržni pri­ti­ski zado­stni, da bi bile cene kon­ku­renčne. Povsem možno je tudi, da bi naj­ve­čja trgovca po odpravi ome­ji­tev izko­ri­stila svojo moč in ob pada­nju nabav­nih cen naf­tnih deri­va­tov pove­če­vala svoje marže, tako da bi cene za potro­šnike ostale enake, zaslu­žek trgov­cev pa večji (roko na srce, točno to je doslej počela država z urav­na­va­njem tro­ša­rin). Zato je, kot je pro­sto­du­šno pri­znal gospo­dar­ski mini­ster Počivalšek, glavni pomi­slek pri dokončni opu­sti­tvi nad­zo­ro­va­nja cen prav vpra­ša­nje, kako bi to vpli­valo na državni pro­ra­čun. Poraba goriv je namreč pomem­ben pro­ra­čun­ski vir, saj se samo od tro­ša­rin na ener­gente vsako leto zlije v pro­ra­čun okoli mili­jarda evrov, od česar daleč naj­ve­čji delež pred­sta­vljajo naf­tni deri­vati. V malo­pro­dajni ceni ben­cina je stro­šek ben­cina le malo več kot tre­tjina, vse ostalo pa so davki in takse.

V pre­dlogu o spro­sti­tvi cen piše, da bo v pri­meru kar­tel­nega dogo­var­ja­nja med Petrolom in OMV ukre­pala Agencija za var­stvo kon­ku­rence. Takšna varo­valka bo nujna, ven­dar bo morala biti Agencija bolj odločna kot nek­da­nji Urad za var­stvo kon­ku­rence, ki se ni ravno izka­zal z učin­ko­vi­tim delo­va­njem proti zlo­ra­bam pre­vla­du­jo­čega polo­žaja na trgu, na pri­mer na podro­čju tele­ko­mu­ni­ka­cij, ban­čni­štva in zava­ro­val­ni­štva. Verjetno tudi zato, ker so poli­tiki vseh barv pre­dolgo šči­tili državno tele­ko­mu­ni­ka­cij­sko pod­je­tje, naj­ve­čjo banko in naj­ve­čjo zavarovalnico.

Skratka: za to, da smo v zao­stanku z uva­ja­njem kon­ku­rence na ben­cin­skih črpal­kah, sta krivi: 1) dol­go­le­tna zave­ro­va­nost slo­ven­ske poli­tike v tako­i­me­no­vana podjetja-»nacionalne šam­pi­one«, ki naj bi jih bilo treba obva­ro­vati pred tujo kon­ku­renco; in 2) velika odvi­snost državne bla­gajne od daja­tev na ben­cin. Tam je namreč naj­lažje pobrati davščine, ne da bi lju­dje to opa­zili. Večina lastni­kov oseb­nih vozil, ki natanka vsaj en poln rezer­voar goriva mesečno, v kole­dar­skem letu plača več davka na ben­cin kot pa dohodnine.

Poleg strahu pred neso­raz­mer­nimi podra­ži­tvami bo voz­ni­kom po spro­sti­tvi cen nadle­žno tudi to, da sprva ne bomo vedeli, kje se nam naj­bolj splača tan­kati, tako kot nismo pre­pri­čani, kje se naj­bolj splača kupo­vati ele­k­trično ener­gijo. Vendar pa se bodo zago­tovo kmalu poja­vile apli­ka­cije, ki nam bodo na pame­tnem tele­fonu z loka­cij­sko sto­ri­tvijo znale spo­ro­čiti, kakšne so cene goriva na bli­žnjih črpal­kah (kot npr. apli­ka­cija AMZS, dodano 11.4. 2017). V kon­ku­renč­nih raz­me­rah jo naj­bo­lje odne­sejo infor­mi­rani potrošniki.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x