Volitve, referendumi in pavperizirano novinarstvo

Šoki­rani ure­dnik ame­ri­ške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi repu­bli­kanca Trumpa dogo­dek ozna­čil za pri­stno tra­ge­dijo za ame­ri­ški narod in ter Američanom napo­ve­dal žalo­stno usodo pod novo vla­da­vino. Njegov čustveni izliv je simp­to­ma­ti­čen za tokra­tno pred­se­dni­ško kam­pa­njo, v kateri je večina osre­dnjih medi­jev odkrito navi­jala za demo­krat­sko kan­di­datko Clintonovo in pou­dar­jala nega­tivne lastno­sti nje­nega pro­ti­kan­di­data. To se ni doga­jalo samo zno­traj ZDA, ampak tudi dru­god po svetu. Slovenski mediji so pri tem še naj­bolj pred­vi­dljivi: vedno navi­jajo za demo­krate, nikoli za repu­bli­kance; Reagana so nekoč celo pro­gla­sili za ute­le­še­nje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.

Padanje naklad slo­ven­skega dnev­nega časo­pisja je tudi posle­dica tega, da je objek­tiv­nega poro­ča­nja o poli­tič­nem doga­ja­nju vse manj, vse več pa je akti­vizma, posku­sov usmer­ja­nja jav­nega mne­nja in sen­za­ci­o­na­lizma. To sicer ni novost: novi­narji so od nek­daj želeli spre­mi­njati svet in mar­si­ka­teri od njih si poti­hem želi postati poli­tik; navse­za­dnje iz novi­nar­stva izha­jata dva tre­nu­tna evrop­ska poslanca iz Slovenije. In tako lahko v medi­jih nale­timo na poli­ti­kant­stvo name­sto resnicoljubnosti.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 44/2016, 17. novem­ber 2016.
Od časov, ko so mediji dejan­sko pred­sta­vljali četrto vejo obla­sti, se je mar­si­kaj spre­me­nilo. Medtem ko so se vča­sih skozi medije ogla­šale suve­rene oseb­no­sti v zre­lih letih, danes večino bese­dil napi­šejo mladi novi­narji (ozi­roma še pogo­steje novi­narke), v pre­kar­nem poklic­nem sta­tusu, ki niso bili dele­žni men­tor­stva sta­rej­ših kole­gov in ki še nimajo življenj­ske kilo­me­trine. Prenekateri med njimi ver­je­tno na skri­vaj upa, da se bo nekoč zavih­tel v varno in udobno službo pia­rovca na kakem mini­str­stvu, podobno kot so to sto­rili nji­hovi sta­rejši kolegi. Veliko nek­da­njih novi­nar­jev danes poši­lja nao­koli vabila na tiskovne kon­fe­rence in v časo­pi­sih obja­vlja pri­kaze naspro­tnih dej­stev, v kate­rih bra­nijo poli­tike, svoje nadrejene.

Današnji novi­narji so si izo­brazbo pri­do­bili na novi­nar­ski kate­dri Fakulteti za druž­bene vede, kjer so jih pou­če­vali, usmer­jali in obli­ko­vali levi­čar­ski pro­fe­sorji. Skoraj nemo­goče je, da bi FDV zapu­stil diplo­mant, ki ne bi bil poli­tično levo usmer­jen. Zato ni čudno, da dana­šnji sveži novi­narji vse­po­vsod vidijo zgolj depri­vi­li­gi­rane ran­ljive manj­šine, ki jih ogroža vele­ka­pi­tal, v pod­je­tni­kih pa vidijo razre­dne sovra­žnike, saj se imajo tudi sami, ob plači okoli 800 evrov, za pav­pe­ri­zi­rani inte­lek­tu­alni pro­le­ta­riat.1 In ker novo­dobni novi­narji ne vedo kaj dosti o ustvar­ja­nju dohodka, mnogi raje pišejo o pre­raz­de­lje­va­nju denarja in o tem, kaj vse bi morala zago­ta­vljati država. Tudi femi­ni­za­cija je žal jasen poka­za­telj, da novi­nar­ski poklic v družbi postaja vse manj cenjen.

Slovenska medijska krajina

Žiga Turk: Slovenska medij­ska kra­jina, Siol.net, 13.2. 2017

Notranjepolitična vse­bina v dnev­nih časo­pi­sih je v zadnjih letih tako skre­nila na levo, da je danes videti, kot da Delo in Dnevnik nago­var­jata samo še bralce Mladine. Odmik osre­dnjih medi­jev od pre­vla­du­jo­čega mne­nja slo­ven­skega volil­nega telesa se je, denimo, raz­ločno poka­zal ob lan­skem dru­žin­skem refe­ren­dumu, kjer je bilo »poro­ča­nje« ravno tako eno­stran­sko in navi­ja­ško kot tokrat pri ame­ri­ških voli­tvah, podobna pa je bila tudi nji­hova šoki­ra­nost po izidu.

Ker smo v tržnem gospo­dar­stvu in ker so časo­pisi zasebni, so slabo pla­čani novi­narji in poli­tična neu­ra­vo­te­že­nost stvar poslov­nih kal­ku­la­cij nji­ho­vih lastni­kov. Če so res vzeli v zakup vodilo »za malo denarja, malo muzike«, je to lahko potr­di­tev pro­ni­cljive teze Vojka Volka, da so se »kla­sični mediji pre­o­bra­zili v pod­je­tni­ške pod­listke za poli­tične in poslovne potrebe lastni­kov«2.

Kupcem pre­o­stane možnost »gla­so­va­nja z nogami« in pada­joče naklade kažejo, da dose­da­nji bralci v aktu­alni izbiri dnev­nih časo­pi­sov ne naj­dejo dovolj zase, da bi za nji­hovo vse­bino name­nili evro in pol dnevno. Morda bi se k tisku vrnili ob zanje pri­vlač­nejši vse­bini, možno pa je tudi, da je za to gospo­dar­sko branžo v tej obliki vlak že dokončno odpeljal.

  1. Igor Vobič: »Pavperizacija sple­tnih novi­nar­jev v Sloveniji«, Medijska preža št. 40–41, decem­ber 2011, dosto­pno na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/41/splet/
  2. Vojko Volk: »Zakaj je zma­gal Donald Trump«, Delo.si, 11. novem­ber 2016, dosto­pno na: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/zakaj-je-zmagal-donald-trump.html
Ta članek je bil objavljen v kategoriji mediji z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x