Med elitizmom in podaljšanim bivanjem

DiplomaZ infor­ma­tiv­nimi dnevi se začne sezona vpi­so­va­nja na uni­verze. Naš raz­bo­ho­teni viso­ko­šol­ski sis­tem je pri­ja­zno nese­lek­ti­ven do bodo­čih štu­den­tov, saj raz­pi­su­jemo več mest, kot je sploh kan­di­da­tov, ki zaklju­ču­jejo sre­dnje šole. Za vsa­ko­gar se bo našlo mesto. V čiga­vem inte­resu je tako stanje?

Včasih je veljalo (in v dru­gih drža­vah še vedno velja), da je pri­bli­žno 25 odstot­kov gene­ra­cije spo­sobno za uni­ver­zi­te­tni štu­dij, navaja dr. Srečo Zakrajšek, nek­da­nji direk­tor Zavoda RS za šol­stvo.1 Pri nas pa danes štu­dira kar 48 odstot­kov popu­la­cije med 19 in 24 let, s čimer smo na prvem mestu v Evropi.2 Rektorji slo­ven­skih šti­rih uni­verz so na nedavni rek­tor­ski kon­fe­renci pro­sto­du­šno pri­znali, da vza­mejo vsa­ko­gar, ker so finan­ci­rani glede na šte­vilo štu­den­tov, zato se je mogoče na uni­verzo vpi­sati tudi s poklicno maturo in doda­tnim matu­ri­te­tnim pred­me­tom.3

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 5/2017, 10. februar 2017.
In kaj se zgodi potem? Po podat­kih dr. Zakrajška je ob pri­bli­žno 9300 vpi­sa­nih bru­cih takoj po prvem letniku 40-odstotni osip, v nasle­dnjih letih pa obupa še nadalj­njih deset odstot­kov. Nekaj jih spada med raz­vpite »fik­tivne štu­dente«, ki jim potr­dilo o vpisu omo­goči bone za pre­hrano in napo­tnice za delo prek štu­dent­skega ser­visa, drugi pa pač niso dora­sli zah­te­vam štu­dija ali pa so pre­malo moti­vi­rani, da bi vlo­žili dovolj truda. Ljubljanski rek­tor Svetlik v zgo­raj citi­ra­nem članku ugo­ta­vlja, da je »želja po veliki odpr­to­sti in demo­kra­tič­no­sti uni­verze pri­pe­ljala v polo­žaj, ko se v naj­zah­tev­nejše pro­grame vpi­su­jejo dijaki iz ‘tre­tje tre­tjine’ popu­la­cije glede na svoje inte­lek­tu­alne zmo­žno­sti«. Profesorji se pri­la­go­dijo spo­dnji tre­tjini, kri­te­riji zah­te­va­nega zna­nja se spu­ščajo in diplome so raz­vre­dno­tene. Odprtost in demo­kra­tič­nost sta visoko šol­stvo pre­tvo­rila v podalj­šano biva­nje za odra­sle, kot je hudo­mu­šno zapi­sal Miha Mazzini.

Rektorji se sicer zave­dajo, da to škodi ugledu uni­verz, toda pre­di­men­zi­o­ni­rani pogon štu­dij­skih pro­gra­mov zago­var­jajo ravno v nji­ho­vem oko­lju, med viso­ko­šol­skimi uči­te­lji in dru­gim ose­bjem, ki jim je raz­dro­blje­nost v inte­resu zaradi ohra­nja­nja nji­ho­vih delov­nih mest. Zlasti novi uni­verzi na Primorskem in v Novi Gorici sta pre­op­ti­mi­stično oce­nili, koliko bo v resnici zani­ma­nja za njuno ponudbo. Za pri­mer si poglejmo po eno fakul­teto z vsake od njiju, podatke o raz­pi­sa­nih mestih in vpi­sa­nih štu­den­tih v letu 2015. Koprska fakul­teta za huma­ni­stične štu­dije je v enaj­stih štu­dij­skih pro­gra­mih rednega štu­dija raz­pi­sala 285 mest, a so v vseh treh rokih sku­paj uspeli nabrati komaj 105 bru­cev (manj kot 10 na pro­gram). Novogoriška fakul­teta za huma­ni­stiko je v šti­rih pro­gra­mih raz­pi­sala 70 pro­stih mest, pa so pri­va­bili samo 17 štu­den­tov prvega letnika (štirje štu­denti na program!)

Angleški soci­o­log Frank Furedi je v knjigi Moč bra­nja (The Power of Reading, Bloomsbury, 2015) opi­sal podo­ben feno­men, ko je šlo za stan­darde pisme­no­sti bri­tan­skih osnov­no­šol­cev v drugi polo­vici 20. sto­le­tja. Levičarski šol­niki so pri­ti­skali na zni­že­va­nje kri­te­ri­jev, češ da jih manj spo­sobni otroci in tisti iz depri­vi­le­gi­ra­nih oko­lij ne morejo dose­gati, in da gre pri vztra­ja­nju pri prej­šnjih stan­dar­dih zna­nja za nede­mo­kra­tični eli­ti­zem. Po več dese­tle­tjih zni­že­va­nja kri­te­ri­jev se je v Veliki Britaniji se je kon­čalo tako, da so peda­gogi zgro­ženo ugo­to­vili, da je okoli petina otrok po kon­čani osnovni šoli funk­ci­o­nalno nepi­sme­nih.4 Bo naša infla­cija diplom pri­ne­sla nekaj podob­nega?

  1. Srečo Zakrajšek: Zakaj uni­ču­jemo na tisoče mla­dih, Delo, 2. 12. 2016, dosto­pno na: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/zakaj-unicujemo-na-tisoce-mladih.html
  2. Ranka Ivelja: Univerza: ostrejša vpi­sna merila že v štu­dij­skem letu 2018/19, Dnevnik, 31. 1. 2017, dosto­pno na: https://www.dnevnik.si/1042761570
  3. Ranka Ivelja: Univerza po novem: o vpisu ne bo več odlo­čala le matura, Dnevnik, 28. 1. 2017, dosto­pno na: https://www.dnevnik.si/1042761196
  4. William Stewart: Funcionally illi­te­rate and innu­me­rate, Times Educational Supplement (7. maj 2010), dosto­pno na: https://www.tes.com/news/tes-archive/tes-publication/functionally-illiterate-and-innumerate
Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

2 Komentarji

  1. Matej
    Objavljen na 9. marec 2017 ob 09:33 | stalna povezava

    Zadeva je zelo eno­stavno rešljiva. Štu­dij pri nas je brez­pla­čen (sko­raj). Naj tako ostane, da lahko diplo­mi­rajo tudi nadar­jeni, ne le bogati. Ko se nekdo vpiše v prvi letnik, naj se ga seznani — zaveže s pogodbo z vre­dno­stjo štu­dija (vsaka fakul­teta naj bo oce­njena glede na zah­tev­nost in rang med fakul­te­tami). Ko na koncu odda diplomo, se naredi klju­kico, da je ta štu­dent opra­vil dol­žno­sti, ki si jih je zadal ob vpisu. Če v dolo­če­nem roku ne diplo­mira oz. ne zaključi štu­dija, naj povrne šol­nino in to v sklad, ki finan­cira v zna­nje na fakul­te­tah. Vsi, ki smo imeli kdaj kadro­vsko šti­pen­dijo (v začetku naše SLO), smo se tega malo bali.
    Da pa ta zaveza ne bi bila kar tako malo, bi morali neiz­pol­nje­va­nje zaveze obrav­na­vati davčni organi (sfa­li­rani naj bo blo­ki­ran za regi­stra­cijo avta…, pač vse, kar ujame recimo s.p.-ja, če ne plača pri­spev­kov…) in potem naj se ta sfa­li­ra­nec, če ne plača, kar skrije v tujino — država ga itak ne rabi ker spet molze…
    Seveda so izjeme, ki ne diplo­mi­rajo iz dru­gih razlo­gov. Lahko pa štu­dent po pol leta spo­zna, da ne gre — naj bo toliko brez­plačno ali pa simbolično.

  2. Objavljen na 9. marec 2017 ob 11:21 | stalna povezava

    Hm, štu­dij nika­kor ni brez­pla­čen, prav tako kot zdra­vstvo ni brez­plačno. Dokaj obilno ga pla­ču­jemo dav­ko­pla­če­valci. Zaradi fik­tiv­nih štu­den­tov ostane manj jav­nega denarja, recimo, za infrastrukturo.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x