Več predpisov, več varuhov, manj razuma

Če nam letos z rekor­dom ni postre­gla Planica, pa je to nekaj tednov pozneje uspelo slo­ven­ski zako­no­dajni in izvr­šni obla­sti. Dne 6.4. 2017 je vsota šte­vila veljav­nih zako­nov (834) in pod­za­kon­skih pred­pi­sov (19166) dose­gla okro­glih 20.000. Med letoma 2006 in 2016 je šte­vilo zako­nov pora­slo za 19 odstot­kov, pod­za­kon­skih aktov pa za 43 odstot­kov. Še eno dese­tle­tje prej pa je porast teh dveh šte­vilk zna­šal 29 odstot­kov in 219 odstot­kov. Del krivde za hiper­tro­fi­rano zako­no­dajo sicer leži na strani Evropske unije in nje­nega zavze­ma­nja za vedno tesnejšo pove­zavo in biro­krat­sko poe­no­te­nje čla­nic (s čimer je nehote tudi sama pri­spe­vala k izstopu Velike Britanije in h kre­pi­tvi evro­skep­tične poli­tike dru­god po Evropi).

Bralstvo te revije si morda ob eks­pan­ziji zako­no­daje1 mane roke: več pred­pi­sov, več bo potreb po prav­ni­kih, več dela pri komen­ti­ra­nju in tol­ma­če­nju zako­nov, več denarja. Toda tak razvoj dogod­kov vse­eno ni tako nedol­žen. Če pustimo ob strani filo­zof­sko sta­li­šče, da vsak nov zakon doda­tno ome­juje pro­stor člo­ve­kove svo­bode, ostaja dej­stvo, da vsa ta mno­žica pred­pi­sov in ome­ji­tev, ki jih nala­gajo prav­nim in fizič­nim ose­bam, bre­meni gospo­dar­sko dejav­nost. Ta pa je tista, ki edina naza­dnje napaja tudi »druž­beno nadstavbo«.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 15/2017, 13. aprila 2017.
V Delu, na pri­mer, beremo, da »bi bilo ob sana­ciji eno­ki­lo­me­tr­skega odseka ceste čez Vršič za sema­for­ski eno­smerni pro­met naj­prej treba dobiti pozi­tivno mne­nje Triglavskega naro­dnega parka in Zavoda za var­stvo narave.«2 Dve nara­vo­var­stveni inšti­tu­ciji morata torej dovo­liti posta­vi­tev para sema­for­jev na obeh stra­neh odseka ceste v gra­dnji! Saj to zveni kot tisti stari vici o raznih pokli­cih in menjavi žar­nice. Koliko prav­ni­kov se mora uskla­diti o posta­vi­tvi sema­forja in koliko pred­pi­sov morajo pri tem upoštevati?

Drugi pri­mer pri­sil­nega, nepro­duk­tiv­nega ukvar­ja­nja s samim seboj: Po prvem valu pred kakimi pet­naj­stimi leti, ki je pri­ne­sel krat­ko­trajno silno nav­du­še­nje nad ISO stan­dardi in v večja pod­je­tja uve­del notra­nje revi­zorje, smo v novej­šem času dobili še drugo vrsto notra­njih varu­hov, »poo­bla­ščence za skla­dnost poslo­va­nja« (angl. com­pli­ance offi­cers), ki so pone­kod zadol­ženi še za poslovno etiko. Organizacija mora torej pla­če­vati nove delavce, kate­rih naloga je, da spre­mljajo, na katere pred­pise je treba biti pozo­ren; da budno pazijo, da res vse poteka »skla­dno« in brez krše­nja poslov­nega bon­tona, zra­ven pa delu­jejo še pre­ven­tivno in osve­šče­valno. Dvomim, da to pove­čuje kon­ku­renč­nost pod­je­tij, kajti doslej se ni ravno izka­zalo, da bi šopir­je­nje s cer­ti­fi­kati o upo­šte­va­nju teh ali onih stan­dar­dov samo­dejno izbolj­še­valo učin­ko­vi­tost gospo­dar­stva ali pa, bolj kon­kre­tno, plače zaposlenih.

Vendar pa smo si za takšno sta­nje volilci krivi sami. Slovensko volilno telo oči­tno na naj­višje držav­ni­ške polo­žaje zlahka izvoli natur­ščike, ki imajo poklicne izku­šnje le iz jav­nega sek­torja. Ti pa ne vedo prav dobro, kaj pomeni, če si moraš plačo zaslu­žiti s pro­da­nimi izdelki in sto­ri­tvami na trgu, in so pre­več­krat kon­ta­mi­ni­rani s pogle­dom, da mora za vse poskr­beti država in da je treba vse vidike življe­nja nor­mi­rati, pa naj dav­ko­pla­če­valce in pod­je­tnike stane, koli­kor hoče.

Letos tako dobi­vamo še z zako­nom uve­de­nega varuha špor­tni­ko­vih pra­vic in zago­vor­nika načela ena­ko­sti. V čakalni vrsti pa že stoji civilna ini­ci­a­tiva nevla­dnih orga­ni­za­cij, ki lobira za zakon­sko uvedbo varuha narave.3 Žal nam v tej poplavi raznih varu­hov manjka nekaj dru­gega: varuh zdra­vega razuma.

  1. Zakonodajni super­vi­zor, dosto­pno na: < http://www.tax-fin-lex.si/Supervizor/VeljavniPredpisi > (brez objav o ime­no­va­njih, pozi­vih, raz­pi­sih, objave samo­u­prav­nih lokal­nih sku­pno­sti in objav med­na­ro­dnih pogodb).
  2. Močnik, B.: Cesta čez pre­laz Vršič večji del pole­tja zaprta, Delo, 5. april 2017, dosto­pno na: < http://www.delo.si/novice/slovenija/cesta-cez-prelaz-vrsic-vecji-del-poletja-zaprta.html >
  3. Hacler T.: Ker ne more spre­go­vo­riti žival, naj se zanjo postavi člo­vek v čevljih varuha narave, MMC RTV Slovenija, 5. april 2017, dosto­pno na: < http://www.rtvslo.si/okolje/novice/ker-ne-more-spregovoriti-zival-naj-se-zanjo-postavi-clovek-v-cevljih-varuha-narave/419098 >
Ta članek je bil objavljen v kategoriji politika z značko , , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x