Ali je dentalni turizem šele začetek?

zobjeTermin »den­talni turi­zem« je v slo­ven­ski bese­dnjak vsto­pil pred pri­bli­žno dese­timi leti. Zveni sicer pov­sem nedol­žno, a je odraz zaskr­blju­jo­čega sta­nja na podro­čju finan­ci­ra­nja zoboz­dra­vstva iz javne bla­gajne. Slovenski »den­talni turi­sti« si hodijo popra­vljat zobe na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Bolgarijo, ker so čakalne dobe pri nas pre­dolge, ali ker gre za posege, ki jih naše obve­zno zdra­vstveno zava­ro­va­nje ne krije, domače samo­plač­ni­ške cene pa so nad nji­ho­vimi zmožnostmi.

Na to se nave­zuje pro­blem ogla­še­va­nja čez­mej­nih zdra­vstve­nih sto­ri­tev, ki je bil obrav­na­van v prej­šnji šte­vilki Pravne pra­kse1 in nad kate­rim se slo­ven­ski zoboz­drav­niki že dalj časa upra­vi­čeno pri­to­žu­jejo.2 Ne glede na to, kako bo novela zakona o zdra­vstveni dejav­no­sti (ZZDej) regu­li­rala ogla­še­va­nje, je pri­ča­ko­vati, da bodo iznaj­dljivi ogla­še­valci našli nove poti, saj jih niti zakon ni kodeks ne bosta mogla sank­ci­o­ni­rati, če se bodo poslu­že­vali ino­va­tiv­nih pri­je­mov in sple­tnih plat­form s sede­žem v tujini. Odliv samo­plač­ni­ških zoboz­dra­vstve­nih paci­en­tov v tujino je ravno tako neu­sta­vljiv kot odliv igral­cev sple­tnih špor­tnih stav, ki upo­ra­bljajo tuje špor­tne stav­nice, saj gre za pov­sem podo­ben vzrok: cenovno nekon­ku­renč­nost doma­čih ponudnikov.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 26/2017, 6. julija 2017.
Elementarna logika nam pove, da se lahko čakalne dobe pri spe­ci­a­li­stič­nih medi­cin­skih sto­ri­tvah (ob pred­po­stavki nespre­me­njene koli­čine pov­pra­še­va­nja po njih) skrajša samo na dva načina: da imamo več spe­ci­a­li­stov v mreži izva­jal­cev ali da obsto­ječi spe­ci­a­li­sti opra­vijo več delov­nih ur. Prva reši­tev pomeni nepo­sre­dni uvoz doda­tnih spe­ci­a­li­stov iz tujine (če doma­čih ni) ali posre­dni uvoz sto­ri­tev, torej poši­lja­nje naših paci­en­tov na posege v tujino. Druga reši­tev pa je delo obsto­je­čih izva­jal­cev izven rednega delov­nega časa v jav­nih ali zaseb­nih ordi­na­ci­jah. Kaj od tega je v resnici izve­dljivo, je seveda stvar še dru­gih logi­stič­nih in finanč­nih ome­ji­tev, ki jih kre­a­torji zdra­vstvene poli­tike nedvo­mno poznajo, ven­dar o njih mol­čijo, ker zanje ni poli­tično opor­tuno in ker so v naspro­tju z neneh­nimi oblju­bami o sko­raj­šnjem skraj­še­va­nju čakal­nih dob in boljši dosto­pno­sti do zdra­vstva.3 Nekateri zdrav­niki, ki vsa­ko­dnevno delu­jejo v tem sis­temu in ga poznajo do obi­sti, so že več­krat javno pove­dali tisto, čemur se poli­tiki izo­gi­bajo, ker zveni brez­ču­tno do čaka­jo­čih paci­en­tov v vrstah: glede na koli­čino denarja, ki ga vla­gamo vanj, imamo – pri­mer­jalno gle­dano — še dokaj dobro zdravstvo.

Noveli ZZDej, ki jo je 27. junija obrav­na­val odbor držav­nega zbora za zdra­vstvo, naspro­tu­jejo vse zdrav­ni­ške orga­ni­za­cije, od stro­kov­nih do sin­di­kal­nih. Malo ver­je­tno je, da bo mini­strica uspela s tako ekla­tan­tnim vsi­lje­va­njem spre­memb proti volji medi­cin­ske stroke. Kaj pa, če je bil den­talni turi­zem v zadnjem dese­tle­tju šele prvi zna­ni­lec neiz­o­gib­nega pri­la­ga­ja­nja situ­a­ciji, ki je v ide­o­lo­škem okviru seda­nje mini­strice (nena­klo­nje­nost zdra­vstve­nim zava­ro­val­ni­cam in kon­ce­si­o­nar­jem), eno­stavno nere­šljiva? Naslednja koraka sta že tu. V Sloveniji že delu­jejo posre­dni­ške agen­cije, ki bol­ni­kom ure­jajo samo­plač­ni­ško zdra­vlje­nje v dru­gih čla­ni­cah Evropske unije (in jim potem poma­gajo od ZZZS pri­do­biti povra­čilo dela stro­škov na pod­lagi direk­tive 2011/24/EU); na trgu pa poja­vljajo se nova doda­tna zdra­vstvena zava­ro­va­nja, kot npr. Vzajemna Dental, ki zago­ta­vlja zoboz­dra­vstvene sto­ri­tve brez čaka­nja na kli­niki v Zagrebu.

Dentalni turi­zem ute­gne sča­soma neo­pa­zno pre­ra­sti v splo­šni zdra­vstveni turi­zem. Prebivalci pa bomo morali imeti – tako kot to velja v mno­gih zaho­dno­e­vrop­skih drža­vah — finančno rezervo za nepred­vi­dene zdra­vstvene potrebe ali enega od tistih zava­ro­vanj za hiter dostop do spe­ci­a­li­stov, ki so se v zadnjem času raz­cve­tela pri zdra­vstve­nih zavarovalnicah.

  1. Neža Kompare: Oglaševanje zoboz­dra­vstve­nih sto­ri­tev, Pravna pra­ksa 24–25, 22.6. 2017, str. 38
  2. Gregor Cerar: Ali bo zdra­vstvena reforma zavrla mno­žično ogla­še­va­nje tujih zdra­vstve­nih sto­ri­tev?, MMC RTV SLO, 22. 6. 2017, dosto­pno na: http://www.rtvslo.si/moja-generacija/ali-bo-zdravstvena-reforma-zavrla-mnozicno-oglasevanje-tujih-zdravstvenih-storitev/425648
  3. Glorija Lorenci: Vojko Flis: Ne mislim prati uma­za­nega perila v jav­no­sti, Večer, 1.7. 2017, dosto­pno na: http://www.vecer.com/direktorstva-ni-na-seznamu-mojih-zelja-6276050
Ta članek je bil objavljen v kategoriji zdravstvo z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x