Pretiravanje s pravičnostjo

Vedno kadar sli­šim ute­me­lje­va­nje, da je treba bre­mena pra­vič­neje raz­po­re­diti, se naj­prej spo­mnim na eks­tre­men pri­mer pra­vič­ni­škega zako­no­daj­nega kom­pli­ci­ra­nja iz pre­te­klo­sti. Akter je bilo finančno mini­str­stvo pod vod­stvom pro­fe­sorja Mramorja, pred­met pa obdav­či­tev dohodka iz vza­je­mnih skla­dov. Dogajalo se je pred malo več kot dese­tle­tjem. Da ne bi bral­cev utru­jal z bizar­nimi podrob­nostmi, naj nave­dem samo to, da so si zami­slili kom­ple­ksen, nepre­gle­den in nepred­vi­dljiv sis­tem, var­če­va­lec pa si ni mogel izra­ču­nati, koliko davka bo pla­čal. Upravljavci skla­dov so morali zaradi tega naro­čiti po meri nare­jeno pro­gram­sko opremo, saj takega sis­tema obdav­či­tve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdav­či­tev je veljala je nekaj let, potem pa jo je nasle­dnja vlada s spre­membo doho­dnin­skega zakona odvr­gla na sme­ti­šče zgodovine.

Odtlej me ne pre­se­neča vzni­ka­nje vedno novih pobud, ki želijo uve­sti »pra­vič­nejše« pla­če­va­nje tega ali onega. Evropska komi­sarka za pro­met Violeta Bulc nas je, denimo, spo­mladi obve­stila, da bo pri cestni­nje­nju treba kri­te­rij tra­ja­nja upo­rabe avto­cest (vinjete za dolo­čeno obdo­bje) zame­njati s kri­te­ri­jem pre­vo­žene raz­da­lje, ki da je pra­vič­nejši. Da bo taka spre­memba zah­te­vala ogro­mna vla­ga­nja v teh­no­lo­gijo za spre­mlja­nje in zara­ču­na­va­nje pre­vo­že­nih kilo­me­trov, biro­krati radi pre­zrejo. Pa tudi to, da se ute­gnejo navade voz­ni­kov spet spre­me­niti. Več vožnje po lokal­nih cestah zaradi izo­gi­ba­nja avto­ce­stam bo pome­nilo več nesreč – tako kot je bilo pred uvedbo vinjet.

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 36–37/2017, 28. sep­tem­bra 2017.
Že dalj časa poslu­šamo zatr­je­va­nje mini­strice za zdravje, da je dopol­nilno zdra­vstveno zava­ro­va­nje nepra­vično, ker revni pla­ču­jejo enake pre­mije kot bogati: po nje­nem bi bilo pra­vič­neje uve­sti novo daja­tev, odvi­sno od posa­me­zni­ko­vih bruto pre­jem­kov, dopol­nilno zava­ro­va­nje pa kar uki­niti. Po nekaj letih veljav­no­sti je tudi finančna mini­strica letos ugo­to­vila, da je »pavšalna obdav­či­tev« nor­mi­ran­cev (ki ugo­ta­vljajo davčno osnovo z nor­mi­ra­nimi odhodki) kri­vična, ker bre­mena niso raz­po­re­jena v skladu z eko­nom­sko močjo: po nje­nem zdaj nor­mi­ranci (kot celota) pla­ču­jejo pre­malo in jih je treba bolj pri­viti. Cedularno obdav­či­tev naj bi spet zame­njalo upo­šte­va­nje doho­dnin­skega razreda. Svoj lon­ček so pri­sta­vili še na kul­tur­nem mini­str­stvu. V delov­nem gra­divu za spre­membo zakona o RTV so nava­jali možnost, da bi bil RTV pri­spe­vek odvi­sen od posa­me­zni­ko­vih dohod­kov, zaradi domnevne soli­dar­no­sti med gle­dalci in poslu­šalci programov.

Pri pla­če­va­nju otro­škega vrtca pa so starši soli­darni na dru­ga­čen način: tam kot kri­te­rij upo­šte­vajo celo­tno pre­mo­ženj­sko sta­nje in ne le teko­čih dohod­kov. Je to še bolj pra­vično? Oziroma, katera pra­vič­nost je prava in do kod naj ta domnevna pra­vič­nost sega? Bomo v pri­ho­dnje po raz­lič­nih cenah — v skladu z eko­nom­sko močjo — pla­če­vali ele­k­triko, kurilno olje, avto­bu­sne vozov­nice, gle­da­li­ške vsto­pnice, kruh v trgovini?

Kot vemo, je pot v pekel tla­ko­vana z dobrimi nameni. Vse kaže, da se pri nas se na mini­str­ske polo­žaje pogo­sto pov­zpnejo lju­dje, ki imajo pre­raz­po­re­ja­nje bre­men visoko na pri­o­ri­te­tnem seznamu. Toda zaple­tene pra­vič­ni­ške sheme pona­vadi pov­zro­čijo tako visoke stro­ške uvedbe kot tudi nepred­vi­dene posle­dice pri rav­na­nju ljudi. Skupni izplen »pra­vič­nej­šega« sis­tema je zato pona­vadi za družbo nižji od pri­ča­ko­va­nega. Res pa je, da zame­njava eno­stav­nih meha­niz­mov z zaple­te­nimi pomeni tudi doda­tna delovna mesta v admi­ni­stra­ciji. Je mar tudi to eden od skri­tih name­nov te obse­de­no­sti s pravičnostjo?

Namesto raz­pro­stra­nje­nih popu­stov, odpust­kov in sub­ven­cij za soci­alno šib­kejše bi bilo veliko bolj učin­ko­vito in pre­gle­dno, če bi: 1) upo­šte­vali soci­alni vidik samo pri doho­dnini in even­tu­elno še pri pre­mo­ženj­skih dav­kih ter 2) cen­tra­li­zi­rali vse soci­alne trans­ferje na enem mestu, zdaj ko smo po Zakonu o uve­lja­vlja­nju pra­vic iz jav­nih sred­stev (ZUPJS) že dobili infor­ma­ti­zi­rano cen­tralno zbirko podat­kov o pre­mo­ženj­skem sta­nju obča­nov v ta namen. Toda tega naj­brž ne bomo doča­kali, kajti poli­ti­kom pre­gle­dnost ni v inte­resu, saj bi jim zmanj­šala poten­cial za ribar­je­nje v kal­nem in za dobri­ka­nje volil­cem.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija, politika z značko , .

En Trackback

  1. By Pretiravanje s pravičnostjo – sloblogi on 1. november 2017 at 09:45

    […] Vedno kadar sli­šim ute­me­lje­va­nje, da je treba bre­mena pra­vič­neje raz­po­re­diti, se naj­prej spo­mnim na eks­tre­men pri­mer pra­vič­ni­škega zako­no­daj­nega kom­pli­ci­ra­nja iz pre­te­klo­sti. Akter je bilo finančno mini­str­stvo pod vod­stvom pro­fe­sorja Mramorja, pred­met pa obdav­či­tev dohodka iz vza­je­mnih skla­dov. Dogajalo se je pred malo več kot dese­tle­tjem. Da ne bi bral­cev utru­jal z bizar­nimi podrob­nostmi, naj nave­dem… Vir: Finančni peri­skop Pretiravanje s pravičnostjo […]

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x