Avtomobilski socialni inženiring

vticnicaCerarjeva vlada je sredi okto­bra spre­jela ambi­ci­o­zno stra­te­gijo o alter­na­tiv­nih gori­vih, po kateri naj bi bila po letu 2030 v Sloveniji pre­po­ve­dana prva regi­stra­cija kla­sič­nih ben­cin­skih in dizel­skih avto­mo­bi­lov. Skupni ogljični odtis avta bo namreč moral biti pod 50 g oglji­ko­vega dio­ksida na km, to pa danes dose­gajo samo ele­k­trični avto­mo­bili in pri­ključni hibridi (ti lahko vozijo na ele­k­triko ali na ben­cin). Ta stra­te­gija je prav­za­prav pro­jekt soci­al­nega inže­ni­ringa: poli­tiki želijo z njo na silo spre­mi­njati navade ljudi s skli­ce­va­njem na danes popu­larni pro­ces »razo­glji­če­nja pro­meta«. Upravičujejo jo s tem, da so se o podob­nih ukre­pih že dome­nili neki drugi poli­tiki v dru­gih drža­vah – ki imajo sicer pov­sem dru­gačno kon­cen­tra­cijo pre­bi­val­stva, kon­fi­gu­ra­cijo terena in način pose­li­tve — mi pa jim baje »moramo« sle­diti ozi­roma iti v korak s časom. Pri tem se je težko izo­gniti vtisu, da take spi­ske želja v glav­nem pišejo lju­dje, ki se jim je fizika zaga­bila že v osnovni šoli, in se ne uba­dajo kaj dosti s tem, kaj je prak­tično izve­dljivo in kaj ne (poleg tega pa, kot je ugo­to­vil Večer, niti en član vlade, ki je to »hibridno-električno« stra­te­gijo pred­pi­sala, nima doma hibri­dnega ali ele­k­trič­nega avtomobila).

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 43/2017, 9. novem­bra 2017 pod naslo­vom Avtomobilsko razo­glji­če­nje ali sprenevedanje.
Trenutno sta­nje je takšno. Slovenci letno okoli kupimo okoli 60.000 novih avto­mo­bi­lov. Vseh ele­k­trič­nih vozil in pri­ključ­nih hibri­dov je pri nas manj kot tisoč, manj kot en pro­mil od vseh 1,1 mili­jona tre­nu­tno regi­stri­ra­nih vozil; torej prak­tično nič. Na pri­bli­žno 500 ben­cin­skih ser­vi­sih po državi se letno opravi kakih 30 mili­jo­nov pol­nenj avto­mo­bil­skega rezer­vo­arja, ki tra­jajo okvirno po 5 minut. Doseg ben­ci­narja ali dizla s pol­nim tan­kom je od 600 do 900 km.

Doseg ele­k­trič­nega beem­veja i3 je med 100 in 150 km (odvi­sno, koliko pre­vo­zite po avto­ce­sti), za kar ga morate pol­niti: a) kake tri­če­trt ure, če ste na eni od malo­šte­vil­nih hitrih pol­nil­nic; b) več ur, če imate tri­fa­zno vtič­nico; ali pa c) celo noč v eno­fa­zni.1 Kak more­bi­tni novi teh­no­lo­ški pre­boj pri aku­mu­la­tor­jih bo te podatke še neko­liko popra­vil v korist ele­k­trike, toda preko fizi­kal­nih ome­ji­tev (saj veste, F = m × a in E = U × I × t) ne bo šlo. Električni avto iz dana­šnje mno­žične pro­i­zvo­dnje je lahko alter­na­tiva za drugi avto v gospo­dinj­stvu, s kate­rim se ne vozimo daleč od doma.

Zanje se danes odlo­čajo teh­no­lo­ški zane­se­njaki in eko­lo­ški goreč­neži, nji­hove nakupe sub­ven­ci­o­ni­ramo dav­ko­pla­če­valci, vozila pa poga­nja ele­k­trika, ki v Sloveniji v sko­raj polo­vič­nem deležu pri­haja iz (ogljično spor­nih) termoelektrarn.

Kaj pa potrebna infra­struk­tura, navade voz­ni­kov in poto­valna logi­stika? Glede na raz­pr­šeno pose­li­tev in kon­cen­tra­cijo delov­nih mest v mestih, javni pre­voz nik­dar ne bo rea­li­stična možnost za velik del zapo­sle­nih. Večina lastni­kov avto­mo­bi­lov nima garaže s tri­fa­zno vtič­nico. Tisti, ki sta­nu­jejo v blo­ko­vskih nase­ljih, ne bodo imeli nikoli pol­nil­nega mesta na svo­jem par­ki­ri­šču; da bi bili pri­pra­vljeni čez noč odpe­ljati avto na neko odda­ljeno pol­nilno mesto, pa močno dvo­mim. Navajeni smo imeti avto na voljo blizu, da ga lahko upo­ra­bimo takoj, kadar­koli in za koli­kor dolgo pot želimo.

Samopašni poli­tik bi na to ute­gnil refle­ksno odvr­niti: »Vas bomo pa od tega odva­dili, s pre­po­vedmi, obdav­či­tvijo in pora­blja­njem vaših dav­kov za sub­ven­ci­o­ni­ra­nje tistega, kar si mi želimo«. To bi mu lahko uspelo, lahko pa tudi ne. Volivci bi ga lahko zame­njali s kakim dru­gim, manj obre­me­nje­nim z ogljič­nim akti­viz­mom (Le zakaj si, na pri­mer, nobena vlada doslej ni upala uve­sti davka na nepremičnine?).

Če bo kon­ku­renčni boj na trgu zni­žal cene pri­ključ­nih hibri­dov na nivoje, kakr­šnih smo vajeni pri avto­mo­bi­lih z motorji z notra­njim izgo­re­va­njem, in se bomo lahko vozili bodisi na ben­cin bodisi na ele­k­triko, se bo »pro­blem kla­sič­nih vozil« vsaj delno rešil sam od sebe. V uči­nek pri­sile »od zgo­raj« pa ne ver­ja­mem. In da se bomo čez dvaj­set ali tri­de­set let vsi vozili v pov­sem ele­k­trič­nih avto­mo­bi­lih, ravno tako ne.

  1. Artur Švarc: Okoli vogala in nazaj domov, Avtomanija, 15. marec 2017, dosto­pno na: http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=256
Ta članek je bil objavljen v kategoriji nakupovanje, politika z značko , , .

En Trackback

  1. By Avtomobilski socialni inženiring – sloblogi on 3. december 2017 at 18:24

    […] Cerarjeva vlada je sredi okto­bra spre­jela ambi­ci­o­zno stra­te­gijo o alter­na­tiv­nih gori­vih, po kateri naj bi bila po letu 2030 v Sloveniji pre­po­ve­dana prva regi­stra­cija kla­sič­nih ben­cin­skih in dizel­skih avto­mo­bi­lov. Skupni ogljični odtis avta bo namreč moral biti pod 50 g oglji­ko­vega dio­ksida na km, to pa danes dose­gajo samo ele­k­trični avto­mo­bili in pri­ključni hibridi (ti… Vir: Finančni peri­skop Avtomobilski soci­alni inženiring […]

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x