Mislite ali veste?

chf»Če bi rav­nala s pov­prečno skrb­no­stjo dobrega stro­kov­njaka, bi toženka (banka, op.p.) morala in mogla vedeti in tudi je vedela, da bo po skle­ni­tvi pogodbe pri­šlo do kre­pi­tve CHF v raz­merju do EUR.« Za moj okus je to naj­mar­kan­tnejši slo­ven­ski sta­vek leta 2017. Prebral sem ga v delni sodbi Okrožnega sodi­šča v Ljubljani z dne 30.6. 2017 sodnice Maje Primožič, ki se seveda tiče kre­di­tov v švi­car­skih fran­kih.1

Objavljeno v Pravni pra­ksi št. 48/2017, 14. decem­bra 2017. © LEXPERA d.o.o., 2018. Vse pra­vice pridržane.
Če bi pod­mena tega stavka držala, na svetu ne bi bilo delu­jo­čih del­ni­ških, obve­zni­ških, valu­tnih in bla­gov­nih trgov, kaj šele trgov izve­de­nih finanč­nih inštru­men­tov. Na njih namreč ude­le­ženci trgu­jejo prav zato, ker imajo nepo­polne infor­ma­cije in raz­lična mne­nja o pri­ho­dnji vre­dno­sti zadev­nih dobrin. Nihče med njimi nima popolne tržne infor­ma­cije, na pri­mer, ali bo cena kon­kre­tne del­nice ali valu­tnega tečaja čez eno leto višja ali nižja kot je danes. Tega v resnici ne »ve« nihče, kaj šele »vsak pov­prečno skr­ben stro­kov­njak«, kot insi­nu­ira sodba, in to ne glede na to, ali imamo v mislih epi­ste­mo­lo­ški ali prak­tični vidik gla­gola vedeti.2 (Tisto vede­že­va­nje, ki teme­lji na iner­ciji – torej, da bo tudi čez eno minuto sijalo sonce, če je sončno ta hip – nam v tem kon­te­kstu prav nič ne pomaga.)

Zakaj? Ker svet vse­buje neob­vla­dljivo mnogo spre­men­ljivk. Filozof in mate­ma­tik Nassim Nicholas Taleb je v več knji­gah in član­kih pri­ka­zal, kako radi lju­dje pod­ce­nju­jemo vlogo naključ­no­sti v vsak­da­njem in poklic­nem življe­nju.3 Da imamo veliko stvari za pred­vi­dljive ali pa vsaj napo­ve­dljive, je po nje­go­vem mne­nju posle­dica nara­tivne zablode (angl. nar­ra­tive fal­lacy), zna­čil­no­sti člo­ve­ških možga­nov, ki težijo k temu, da iz nepo­ve­za­nih dej­stev iz kom­ple­ksnega sveta sesta­vijo zgodbo ali že znani vzo­rec. Strukturirane (in zato poe­no­sta­vljene) infor­ma­cije si namreč lažje zapo­mnimo in nji­hova obde­lava je bolj eko­no­mična. Narativna zabloda je naj­bolj nazorno vidna pri bor­znih komen­ta­tor­jih v TV odda­jah, ki znajo za vsako vče­raj­šnjo rast ali padec cene del­nice postreči z lepo zve­nečo in kre­di­bilno raz­lago, zakaj se je to zgo­dilo. Toda med temi »gene­rali po bitki« ni junaka, ki bi enako vehe­men­tno napo­ve­dal in razlo­žil jutri­šnje pre­mike na borzi, čeprav imajo dostop do vseh mogo­čih baz podat­kov in raču­nal­ni­ških programov.

Kolikšno težo je sploh smi­selno pri­pi­so­vati mne­njem stro­kov­nja­kov o pri­ho­dnjih dogod­kih? Kako dobre so sploh nji­hove napo­vedi? Taka vpra­ša­nja so vzne­mir­jala psi­ho­loga Philipa Tetlocka z uni­verze Berkeley, zato je v obse­žnem eks­pe­ri­mentu, ki je pote­kal od leta 1983 do 2003, anke­ti­ral ugle­dne stro­kov­njake z raz­lič­nih podro­čij.4 Zbral je 28.000 nji­ho­vih napo­vedi doga­ja­nja za do pet let naprej, potem pa spre­mljal, koliko se jih je ure­sni­čilo. Hipotetični dogodki so segali od vpra­ša­nja »Ali bodo Gorbačova spo­dne­sli v držav­nem udaru?« do »Ali bo z nena­sil­nimi sred­stvi kon­čan apartheid v Južni Afriki?«. Po dveh dese­tle­tjih je sta­ti­stika poka­zala, da so slavni eks­perti napo­ve­do­vali samo za malen­kost boljše od nava­dnih dodi­plom­skih štu­den­tov. Leta 2006 je Tetlock sto­ično pov­zel empi­rične ugo­to­vi­tve dol­go­le­tnih raz­i­skav: »Izjemno težko je pred­vi­deti doga­ja­nja, kadar gre za veliko spre­men­ljivk, ki so med seboj soodvisne.«

Dokazov za to ugo­to­vi­tev in za pojave »črnih labo­dov« v družbi imamo na pre­tek, kamor­koli se ozremo. Navsezadnje, denimo, pred tremi leti ni bilo niko­gar, ki bi napo­ve­dal izgla­so­va­nje bre­xita in izvo­li­tev Trumpa ali leto­šnji uspeh malo zna­nega kamni­škega župana.

Tečaji valut, del­nic, bit­co­i­nov in kar je še takega, so inhe­ren­tno nepred­vi­dljivi. Skok tečaja švi­car­skega franka je bil pač eden od »črnih labo­dov« leta 2015. Nihče ni mogel napo­ve­dati tega skoka leta 2007 (ko so se skle­pali tovr­stni kre­diti), še manj pa leta 2005 in še prej. Prav tako nihče ni napo­ve­dal, da bo do danes — zače­tek 2018 — ta skok že sko­rajda izni­čen zaradi giba­nja v naspro­tni smeri.

Zanimivo bo videti, kaj bodo o sodnič­nini deci­di­rani trdi­tvi z začetka tega teksta imela pove­dati višja sodišča.

  1. Janez Tomažič: Razkrivamo: celo­tna sodba ime­tnika poso­jil v švi­car­skih fran­kih proti banki, Finance, 7. sep­tem­ber 2017
  2. V tem tekstu govo­rim samo o tem, ali lahko kdor­koli pozna pri­ho­dnje tečaje, nič pa o dru­gih vidi­kih kre­di­tov v švi­car­skih fran­kih, ki so se skle­pali v nekaj­le­tnem obdo­bju okoli leta 2006; o njih sem pisal tule.
  3. V slo­ven­ščino je zaen­krat pre­ve­den samo nje­gov Črni labod: vpliv malo ver­je­tnih dogod­kov (Učila International, 2010).
  4. Philip E. Tetlock, Expert Political Judgement: How Good Is It? How Can We Know? (Princeton, NJ: Princeton University Press, 2006).
Ta članek je bil objavljen v kategoriji banke, psihologija z značko , , , .

14 Komentarji

  1. Over the rainbow
    Objavljen na 5. januar 2018 ob 17:20 | stalna povezava

    Mar res?

    Sistemska reši­tev afere s kre­diti v švi­car­skih fran­kih je po mne­nju mno­gih insti­tu­cij nujna. Tudi Zveza potro­šni­kov Slovenije je sta­li­šča, da je potrebno zgo­to­viti pra­vično reši­tev te afere. Da je polo­žaj, v kate­rega so mili­jone potro­šni­kov v Evropi pah­nile banke nespre­je­mljiv, je mne­nja tudi Koen Lenaerts, pred­se­dnik Sodišča Evropske unije. Vse gla­snejši so tudi naši poli­tiki, ki se ne stri­njajo s tem, da ekstra dobički odte­kajo v tujino, Sloveniji pa osta­jajo soci­alni problemi.

    Koen Lenaerts, pred­se­dnik Sodišča Evropske unije je decem­bra 2017 na vpra­ša­nje o tem, kako na nji­ho­vem sodi­šču pre­so­jajo o pra­vi­cah, za časnik Dnevnik povedal:

    »Naše sodi­šče na prvem mestu ni sodi­šče za člo­ve­kove pra­vice. Poglejmo pri­mer, ki bi ute­gnil biti rele­van­ten za Slovenijo. Pomemben je za vso Evropo od Špa­nije do Belgije in Madžarske. Šlo je za pogodbe o hipo­te­kar­nih kre­di­tih. Bile so vezane na tuje valute, kot so švi­car­ski franki in podobno. Potrošniki niso bili dovolj dobro infor­mi­rani o učinku, ki jih bodo te pogodbe imele na nji­hove pla­čilne spo­sob­no­sti v dol­go­roč­nih obdo­bjih dvaj­set ali tri­de­set let, ko je treba dolg odpla­čati. Vprašani smo bili, ali je to kom­pa­ti­bilno z direk­tivo, ki ščiti potro­šnike pred izko­ri­šče­val­skimi členi v potro­šni­ških pogod­bah. Potrošnik z banko na slepo pod­piše pogodbo. Pogodbo je seveda vna­prej nati­snila banka, z njo se o niče­mer ne morete poga­jati, lahko samo pod­pi­šete. Milijoni ljudi v celo­tni Evropski uniji so pod­pi­sali takšne hipo­te­karne pogodbe, da bi kupili dru­žin­ske hiše. Če ne morejo pla­čati, izgu­bijo hišo in se znaj­dejo na cesti. Tukaj nedvo­mno gre za pra­vico do bivališča.

    V tem pri­meru smo direk­tive Evropske unije o zaščiti potro­šni­kov inter­pre­ti­rali tako, da potro­šniki niso pod­vr­ženi kla­vzu­lam, ki jih pri­pe­ljejo do tega, da morajo odpla­če­vati vsote, ki so bistveno višje od razu­mnih. Razlike banke ne morejo zah­te­vati. Kar so odpla­čali v pre­te­klo­sti, pa lahko zah­te­vajo nazaj. Decembra 2016 je bila to ključna raz­sodba, zah­te­valo jo je špan­sko sodi­šče, velja pa za celo­tno EU. Tako delu­jemo. Če nas naci­o­nalno sodi­šče zaprosi za mne­nje, ki se tiče evrop­ske zako­no­daje, izdamo raz­sodbo, ki velja za celo­tno Unijo.«

    Koen Lenaerts je član sodi­šča v Luksemburgu od leta 2003. Pravo je štu­di­ral v Belgiji, kjer je zago­var­jal dok­to­rat. Dve leti je štu­di­ral na pravni fakul­teti uni­verze v Harvardu, nakar je še eno leto tam tudi predaval.

  2. Katarina
    Objavljen na 5. januar 2018 ob 19:00 | stalna povezava

    Enako kot sodnica Primožič je raz­so­dilo tudi Sodišče EU (Sodba z dne 20. sep­tem­bra 2017 v zadevi C-186/16 — Andriciuc in drugi).Banke niso opra­vile svoje poja­snilne dol­žno­sti, k čemur jih zave­zuje ustre­zna zako­no­daja (Zakoni o potro­šni­ških kre­di­tih in drugi pred­pisi). Kreditojemalci, ki so vzeli kre­dite v chf ali z valu­tno kla­vzulo, niso bili ustre­zno (na pred­pi­san način) sezna­njeni s tve­ga­nji takega pro­dukta, pri­ka­zane so bile samo pred­no­sti (to izka­zuje tudi ogla­še­va­nje v slogu »varna valuta« »oprite se na trdno valuto« …). To je nedo­pu­stno, potro­šniki se moramo začeti zave­dati svo­jih pra­vic, ponu­dniki pa svo­jih obve­zno­sti. Veliki in finančno močni subjekti vedno mislijo, da njim nihče nič ne more. To pra­kso je treba usta­viti, enkrat za vse­lej. Čeprav se čez chf kre­di­to­je­malce udriha na vse pre­tege, so zdaj raz­krite vse podrob­no­sti teh tve­ga­nih pro­duk­tov, ki so jih v Slovenijo in druge države pri­ne­sle tuje banke, in to po tem, ko jih je denimo avstrij­ski regu­la­tor že pre­po­ve­dal. Prav je, da banke to nepo­šteno rav­na­nje tudi pla­čajo, iz vreče, v kateri se zbira nji­hov dobi­ček. Upam, da bo slo­ven­ska poli­tika dovolj modra in ne bo izpu­stila te pri­lo­žno­sti, v naspro­tnem pri­meru bodo grehe bank znova, kot že toli­ko­krat doslej, pla­če­vali vsi lju­dje, ki s tem nima­mjo nič. Naj banke zdaj pla­čajo, kar so zakuhale.

  3. Objavljen na 5. januar 2018 ob 19:45 | stalna povezava

    Moj čla­nek govori IZKLJUČNO o napo­ve­do­va­nju o napo­ve­do­va­nju pri­ho­dno­sti, ne pa o tistem, kar na dolgo in široko nava­jata zgor­nja komen­ta­torja (poja­snilna dol­žnost, potro­šni­ška zako­no­daja itd.). In ne, sodba Andriciuc NE odgo­varja na isto vpra­ša­nje napo­ve­do­va­nja pri­ho­dno­sti. O fran­kih je že kar nekaj raz­lič­nih sodb v raznih drža­vah, ki pa se ukvar­jajo vsaka s svo­jim vprašanjem.

  4. Objavljen na 5. januar 2018 ob 21:41 | stalna povezava

    Sploh ni bistvo pro­blema ali zna kdor­koli vključno z ban­kami napo­ve­do­vat pri­ho­dnost, ker tega seveda nihče ne zna. Vendar pa znajo denarni ana­li­tiki zelo dobro oce­nit vsaj smer giba­nja ampak se pri tem lahko tudi zmo­tijo. Bistvo pro­blema je, da je banka kršila zakon­ska dolo­čila in navo­dila banke. Pojasnilna dol­žnost od nje namreč zah­teva, da pre­nese komi­tentu VSE NJEJ ZNANE infor­ma­cije, ki bi lahko vpli­vale na komi­ten­tovo odlo­či­tev. VSE. V tem pri­meru pa so banke imele :
    –napo­ved, da se bo ver­je­tno tečaj dra­stično spre­me­nil v škodo komi­tenta
    –izra­čun vpliva te spre­membe na obrok
    –jasna navo­dila (glavne štiri banke že iz leta 2003) kako s temi kre­diti
    –jasna opo­zo­rila, da so vsa tve­ga­nja pre­ne­sla na kre­di­to­je­malce
    –znano jim je bilo, da so kre­diti tako rizični, da obstaja možnost, da jih kre­di­to­je­malci pla­ču­jejo do smrti (pa še potomci)
    –znano jim je bilo, da dejan­sko NIMAJO zgor­nje meje

    To so banke vedele. Kaj so pa komu­ni­ci­rale komi­ten­tom pa je vidno ne iz mojih besed in besed dru­gih kre­di­to­je­mal­cev ampak iz NJIHOVIH REKLAMNIH BROŠUR. Tam piše, da gre za varen kre­dit, da je zago­to­vljeno mini­malno spre­mi­nja­nje obroka itd..
    Takšno poče­tje pa je v naspro­tju z zako­nom o obli­ga­cij­skih raz­mer­jih, ki takšen zava­ja­joč način »pro­daje« označi za vzrok za nič­nost pogodbe. Prav tako je vzrok za nič­nost tudi nee­na­ko­mer­nost daja­tev itd..

    Ne gre torej zato, ali so bile napo­vedi pra­vilne ali ne, tem­več za dej­stvo, da teh NJIM zna­nih infor­ma­cij niso posre­do­vale kre­di­to­je­mal­cem. Znan je pri­mer, kjer je kre­di­to­je­malcu ban­kirka rekla »saj tudi, če bi vam vse pove­dali bi vi vzeli kre­dit« In veste kaj je odgo­vo­ril? »Mogoče res, ampak potem bi bila to moja in ne VAŠA odločitev!«

    Če resnično želite vedeti celo­ten sce­na­rij, ki je znan tudi sodi­ščem po Evropi potem vas vabim, da si ori­gi­nalne doku­mente pogle­date tukaj:
    http://www.rtvslo.si/blog/joze52

    Pa vam bo jasno, zakaj je EU sodi­šče točno dolo­čilo (zave­zu­joče tudi za naša sodi­šča) kako je potrebno pre­so­jati ustre­znost opra­vljene poja­snilne dolžnosti..

    l.p.

  5. Matjazs
    Objavljen na 5. januar 2018 ob 22:20 | stalna povezava

    Klasični način zame­glje­va­nja afere CHF kre­di­tov: ena­čiti obseg tve­ganj z napo­ve­do­va­njem teča­jev. A na srečo to več ne pali. Zdaj je že prak­tično vsem sodi­ščem jasno, da lju­dje ne bi jemali teh kre­di­tov, če bi bilo pred­sta­vljeno tve­ga­nje. Kar pa so banke vedele in kaj ne, pa jasno kažejo IMF doku­menti iz 2003, 2005 ter dopisi Banke Slovenije iz tistega časa.
    Da ne govo­rimo o tem, da med­na­ro­dna eko­no­mija pozna modele napo­ve­do­va­nja giba­nja teča­jev in eden osnov­nih pravi: valuta države z nižjo ceno denarja bo rasla v pri­mer­javi z valuto države, kjer je denar dražji. Že samo dej­stvo, da je bil denar iz Švice poceni je po eko­nom­ski teo­riji ban­kam dalo vedeti, da je pri­ča­ko­vati rast franka. In po Obligacijskem Zakoniku bi morale banke to deliti z drugo pogod­beno stranjo.

  6. Objavljen na 6. januar 2018 ob 08:37 | stalna povezava

    Vidim, da so se fran­kovci raz­vneli. Seveda drži, da ima »afera CHF« veliko vidi­kov. Eden od njih je poja­snilna dol­žnost. O njej moj čla­nek ne govori. Drugi je oce­nje­va­nje kre­di­tne spo­sob­no­sti, ki je šlo ravno v naspro­tno smer, kot bi bilo za banko smi­selno: kre­di­to­je­ma­lec bi moral biti v fran­kih kre­di­tno spo­so­ben za MANJ (ker je tve­ga­nost višja) kot v evrih, ne pa VEČ.

    .
    Če je bil nekdo v evrih spo­so­ben vzeti 50.000, bi moral biti v fran­kih zne­sek ome­jen na denimo 40.000, ne pa 60.000. V neka­te­rih pri­me­rih sta bili obe pogod­beni stranki pohle­pni in sta se zedi­nili za 60.000. Tudi o tem ta čla­nek ne govori.
    .
    Nikjer ne pišem, da je vse čisto in da so vse banke nedol­žne. V dvaj­se­tih letih v tem poslu sem v ban­kah in zava­ro­val­ni­cah videl mar­si­kaj. In pisal tudi veli­ko­krat, npr. tukaj: ena, dva, tri, štiri, pet

  7. Matjazs
    Objavljen na 6. januar 2018 ob 13:36 | stalna povezava

    Vač čla­nek govori o man­tri bank in ZBS, ki jo pona­vljajo cel čas od izbruha afere.
    Pravite: »Če bi pod­mena tega stavka držala, na svetu ne bi bilo delu­jo­čih del­ni­ških, obve­zni­ških, valu­tnih in bla­gov­nih trgov, kaj šele trgov izve­de­nih finanč­nih inštru­men­tov.»
    Joze52 vam je dal pove­zavo do celo­tne zgo­do­vine afere, kjer so doku­menti na osnovi kate­rih je sodnica zapi­sala po vašem mne­nju naj­mar­kan­tnejši sta­vek v lan­skem letu. Tudi eko­nom­ska teo­rija o kateri sem pisal zgo­raj, govori o tem zakaj so banke v tem pri­meru vedele in bi morale vedeti.
    Tematika je zaple­tena, tudi sodi­šča so potre­bo­vala pre­cej časa, da so dojela kje se skriva pro­blem. Vsak, ki si vzame pet minut časa, da sodi o zadevi o kateri se ni podu­čil, dela lju­dem škodo.
    Skoraj tri leta smo zbi­rali doku­men­ta­cijo, ana­li­zi­rali dokaze in pogodbe, pre­gle­do­vali sodbe, naro­čili pravno mne­nje, poslu­šali pri­ča­nja… Menda ne pri­ča­ku­jete, da bomo po vsem tem tiho?!?

  8. Objavljen na 6. januar 2018 ob 14:23 | stalna povezava

    Popolnoma razu­mem, da bodo fran­kovci izko­ri­stili vsak možni kanal za obja­vlja­nje svo­jega mne­nja, raznih cita­tov, ki so njim v korist, in za zago­var­ja­nje oseb­nega inte­resa. To je pri­ča­ko­vano. Jaz oseb­nega inte­resa v tej zadevi nimam in nihče me ne pla­čuje. Razen Pravne pra­kse, ki moje članke hono­rira tako kot od dru­gih avtor­jev :-) In nič me ne zave­zuje, da bi moral tuliti v isti rog s fran­kovci ali z ban­kami ali s komer­koli dru­gim. Ne bojim se za službo, od niko­gar nisem odvi­sen, zato se zadnjih 18 let, odkar pišem v stro­kov­nem časo­pisju, zlahka držim svo­jega načela, da napi­šem, kar mislim, da je prav, ne pa, kar je všečno tej ali oni sku­pini bral­cev.
    .
    Protiargumente vedno pre­be­rem in tudi tisti link, ki ga je dal Jože, je za bralce tega bloga dobrodošel.

  9. Joze52
    Objavljen na 6. januar 2018 ob 22:54 | stalna povezava

    Sandi zač­nete z odlo­či­tvijo sodnice, ki je sodila po ena­kih kri­te­ri­jih kot jih je kasneje dolo­čilo EU sodi­šče.. nato raz­pre­date kako nihče ne more napo­ve­dati pri­ho­dnost in zaklju­čite, da bo zani­mivo videti kako bo odlo­čila višja sto­pnja.. ampak nimate pa nič proti CHF kre­di­to­je­mal­cem.. A ste pre­brali kakšno sodbo v celoti? Mogoče tisto, da je kre­di­to­je­me­lec vedel kakšni so riziki ker živi ob ita­li­jan­ski meji?? Ali pa v dru­gem pri­meru, ker je že bil v tujini?? Ti so torej morali vedeti kakšen je riziko, kako se lahko tečaj giblje, tisti, ki pa so pro­fe­si­o­nalci pa po vaše naj ne bi bili spo­sobni niti pri­bli­žno oce­nit pri­ho­dnjega giba­nja? Ker je tisoče vpli­vov? Sem že enkrat napi­sal.. berite ker kdo bere je v pred­no­sti.… jaz sem se s pomo­čjo banke nau­čil na težji način vi imate možnost na lažji…

  10. blink
    Objavljen na 7. januar 2018 ob 02:35 | stalna povezava

    Sandi, odlično napi­sano. Upam si napo­ve­dati s 100% natanč­no­stjo, da če bi se zgo­dilo obra­tno (rast EUR/CHF = glav­nica v pro­ti­vre­dno­sti EUR bi se zmanj­šala) bi se tile frančki tre­pljali po rami kako »pame­tni« so bili, tako kot nji­hovi starši v zadnji dekadi Jugoslavije, ko je hipe­rin­fla­cija spre­me­nila YUD kre­dite v dro­biž (v pro­ti­vre­dno­sti DEM).

    Tovrstni kre­dit je ide­a­len za nekoga ki ima doho­dek v CHF, živi pa v Sloveniji. S kre­di­tom ni torej nič narobe, narobe je s kre­di­to­je­malci ker nimajo dohodka v CHF in nji­hovi finančni nepi­sme­no­sti oz. špe­ku­lant­ski žilici.

    Ampak me ne pre­se­neča, tipična slo­ven­ska men­ta­li­teta je pre­la­ga­nje odgo­vor­no­sti na nekoga dru­gega (država je kriva, banka je kriva…itd.).

    Še vpra­ša­nje za sodnico, kam bo pri­šel EUR/CHF čez pet let?

  11. Objavljen na 7. januar 2018 ob 08:41 | stalna povezava

    Joze52: Več sodb sem pre­bral, pre­cej raz­lične so si. V tem članku se ukvar­jam samo z eno od tez iz ene od sodb. Verjetno mi pri­zna­vate pra­vico, da imam o tem svoje mne­nje?
    .
    Seveda so lahko tako pro­fe­si­o­nalci kot ama­terji spo­sobni oce­nje­vati, ugi­bati, kaj se bo zgo­dilo. Gor ali dol? Za koliko? To tudi vsa­ko­dnevno poč­nejo in v vsa­kem hipu imate v medi­jih na voljo mno­žico okvir­nih napo­vedi, kaj se bo po napo­ve­do­val­če­vem mne­nju zgo­dilo. Ampak to ne pomeni, da VEJO.

    Kot pokaže tale graf, so dol­žniki v CHF od 2004 sko­raj do 2008 pri­do­bi­vali (glav­nica, mer­jena v EUR, se je zni­že­vala), nato se je trend obr­nil in so začeli izgu­bljati. Med letoma 2011 in 2015 je tečaj sko­raj sta­gni­ral. Nato je sle­dil zna­me­niti skok, ki se je nato do danes že sko­raj izni­čil.
    .
    Kdo je vse to (ali pa vsaj večino tega) vedel in kdaj je to izve­del? Jaz mislim (in samo o tem govori čla­nek), da nihče.

  12. Joze52
    Objavljen na 7. januar 2018 ob 12:16 | stalna povezava

    Blink: obra­tna pot ni možna. Če bi kaj pre­brali na to temo, bi vedeli.

    Sandi: nihče od nas ne govori, da je banka v nulo vedela, kaj se bo zgo­dilo ampak zgolj to, da je imela vse infor­ma­cije, ki so kazale ver­je­tnost zgolj in samo v eno smer: tisto, ki je bila na škodo kre­di­to­je­mal­cev in v nji­hovo korist. Sporno je in neza­ko­nito tudi, da so v komu­ni­ka­ciji s kre­di­to­je­malci te infor­ma­cije zamol­čali. To je vse. Ali so bile točne ali ne, ali so jih pri­do­bili iz kri­stalne kro­gle ali pa od ana­li­tič­nih stro­kov­nja­kov ali pa babice čez cesto, je nepo­membno. Niso jih posre­do­vali, kot to zah­teva zakon in kot je to v svo­jih dopi­sih kasneje zah­te­vala tudi Banka Slovenije. Debata o tem, ali so napo­vedi bile pra­vilne (seveda so bile) samo megli dejan­ski pro­blem, ki je golju­fija popol­noma iden­tična tisti, ki jo je izve­del VW. V obeh pri­me­rih gre za pri­kri­va­nje podat­kov. Ker se mi Slovenci znamo vedno pogo­var­jati o tem, kar ni bistvo, kar sploh ni vzrok pro­blema, smo pač prvi po šte­vilu vlo­že­nih in izgu­blje­nih tožb na pre­bi­valca na evrop­skih sodi­ščih. In seveda imate abso­lu­tno pra­vico do svo­jega mne­nja in to vaše mne­nje ni slabo, ampak kon­cept, kako ste ga podali pa ni pravi, ker ste se posta­vili na stran bank in nji­hove man­tre, nismo mogli vedeti, ne da bi sploh vedeli, kaj so banke vedele. In vedele so še veliko več kot sem na blogu objavil…

  13. blink
    Objavljen na 7. januar 2018 ob 13:30 | stalna povezava

    Joze52: Ne, nihče ni vedel, kam naj bi šel tečaj in tudi sedaj nihče ne ve zago­tovo, kje bo čez 1 leto ali 5 let. Do konca l. 2007 je šel tečaj v korist kre­di­to­je­mal­cev v CHF (v pro­ti­vre­dno­sti EUR), začuda se takrat ni nihče pri­to­že­val. Sicer pa kot že rečeno, gle­dano v CHF valuti se ni nič spre­me­nilo in tudi s kre­di­tom ni nič narobe.

  14. Objavljen na 7. januar 2018 ob 13:39 | stalna povezava

    Joze52: vse­eno sva se pre­ma­knila malo naprej. Banke niso kre­di­to­je­mal­cem pove­dale vsega, kar bi morale. Sicer je težko trditi, da to velja v vseh pri­me­rih (popol­noma vse banke in pri vseh kre­di­tnih pogod­bah), še pose­bej, ker obstaja kup ban­čnih usluž­ben­cev, ki so ravno tako imeli CHF kre­dite, ampak pustimo to, ker se v glav­nem stri­njava.
    .
    Banke so imele infor­ma­cije (in to že pred letom 2005), ki so kazale v eno smer, da bo šel CHF gor. Tudi to vašo tezo lahko sprej­mem. Res je, da so te infor­ma­cije bile neu­re­sni­čene v letih 2006 in 2007, ko je frank padal in ne nara­ščal (kot bi po teh infor­ma­ci­jah moral). Potem pa so se te napo­vedi leta 2008 ure­sni­čile, frank je zra­sel, in od 2009 banke niso več pode­lje­vale CHF kre­di­tov.
    .
    Jaz se nisem posta­vil na stran bank, ampak sem posta­vil pod vpra­šaj sodni­čino vehe­men­tno trdi­tev. Saj ven­dar ne mislite, da lahko vsa­ko­gar raz­vr­stite na »vašo stran« ozi­roma na »stran bank« (po načelu kdor ni z nami, je proti nam).

En Trackback

  1. By Mislite ali veste? – sloblogi on 2. januar 2018 at 11:27

    […] »Če bi rav­nala s pov­prečno skrb­no­stjo dobrega stro­kov­njaka, bi toženka (banka, op.p.) morala in mogla vedeti in tudi je vedela, da bo po skle­ni­tvi pogodbe pri­šlo do kre­pi­tve CHF v raz­merju do EUR.« Za moj okus je to naj­mar­kan­tnejši slo­ven­ski sta­vek leta 2017. Prebral sem ga v delni sodbi Okrožnega sodi­šča v Ljubljani z dne… Vir: Finančni peri­skop Mislite ali veste? […]

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x