Denar in ljubezen — kamen spotike?

Slovensko lepo­slovje iz pol­pre­te­kle zgo­do­vine vse­buje mnogo zgodb o lju­be­znih, ki so bile obso­jene na neu­speh zaradi sta­tu­snih raz­lik. Če se je grun­tar­ski fant zagle­dal v baj­tar­sko dekle ali obra­tno, sko­rajda ni moglo priti do sreč­nega konca. Danes morda zveni surovo, toda nek­daj je veljalo nasle­dnje: poroka je bila pre­te­žno poslovna tran­sak­cija; zaže­le­nost neve­ste je bila premo soraz­merna vre­dno­sti njene dote; sku­pno gospo­dinj­stvo (v kate­rem so pogo­sto živele tri gene­ra­cije) je bila eko­nom­ska in prak­tična nuja; otroci so bili delovna sila in pokoj­nin­sko zavarovanje.

In danes, je vse dru­gače? Napredek je pri­ne­sel veliko spre­memb, toda naj­bolj dalj­no­se­žni sta bili široka dosto­pnost kon­tra­cep­cije ter večje možno­sti za šola­nje in zapo­slo­va­nje žensk, ki  niso več obso­jene samo na vode­nje gospo­dinj­stva in vzgojo otrok, kot je to veljalo v celo­tni zgo­do­vini člo­ve­štva do 20. sto­le­tja. Tradicionalnih ome­ji­tev pri skle­pa­nju par­tner­skih odno­sov je (vsaj v zaho­dnem svetu) manj, tran­spor­tna in komu­ni­ka­cij­ska sred­stva so tako »skraj­šala raz­da­lje«, da je izbira poten­ci­al­nih par­tner­jev, vsaj nače­loma, velika.

KDO S KOM

Toda obe­nem so se zvi­šala tudi pri­ča­ko­va­nja ozi­roma merila žensk, ki so dan­da­nes v veliki meri eko­nom­sko neod­vi­sne. Kako pomembno vlogo igra denar pri dana­šnjih par­tner­skih odno­sih? Sociologi ugo­ta­vljajo, da še vedno pre­cej pomembno. Člo­ve­ška narava se v zadnjih sto­tih letih namreč ni spre­me­nila toliko, da bi sle­dila teh­no­lo­škim in druž­be­nim spremembam.

Naravne zako­ni­to­sti se ohra­njajo, saj teh­no­lo­gija in far­ma­cija nista mogli odpra­viti bio­lo­ških raz­lik med spo­loma. V žen­ski naravi je, da skrbi za gnezdo. Zato žena vse­eno, kljub dana­šnji mate­ri­alni neod­vi­sno­sti, potre­buje obču­tek var­no­sti. Včasih se je ta ten­denca odra­žala tako, da so se žen­ske poro­čale »nav­zgor«, torej, da je bil ženin neko­liko višji po sta­tusu od neve­ste (in izo­brazbi, kar pa je bilo itak sko­raj neiz­o­gibno, saj so bili žen­skam na voljo le ‘nižji’ poklici).

Če pogle­damo sestavo aktiv­nega pre­bi­val­stva, vidimo, da je danes to nemo­goče. Če sta oba par­tnerja zapo­slena, je danes naj­bolj ver­je­tno, da imata podobno višino plače. Kadar je odsto­pa­nje med nju­nima pla­čama veliko, pa je bolj ver­je­tno moški tisti, ki ima višjo plačo. Povprečna plača moških v Sloveniji je za 4,9 odstotka višja, čeprav so manj izo­bra­ženi: visoko izo­bra­že­nih moških je okoli 84 tisoč, žensk pa kar 109 tisoč. Za te visoko izo­bra­žene žen­ske eno­stavno ni dovolj poten­ci­al­nih par­tner­jev za poro­ča­nje »navzgor«.

Suha sta­ti­stika sicer pravi, da za zvezo ni obe­tavno, če žen­ska zasluži več od moškega. Ekonomist Jože P. Damijan je v članku s pomen­lji­vim naslo­vom Prekletstvo žen­ske eman­ci­pa­cije na pod­lagi ame­ri­ških štu­dij razlo­žil, da »žen­ske (pod­za­ve­stno) niso zado­voljne z moškimi, ki zaslu­žijo manj od njih«. Po ame­ri­ških podat­kih taka raz­merja tra­jajo manj časa in tudi moški se v njih poču­tijo slabše, saj naj bi bila okr­njena nji­hova tra­di­ci­o­nalna vloga hra­ni­te­lja družine.

MED DRZNOSTJO IN »ZIHERAŠTVOM«

Toda do skle­pa­nja zakon­skih in izven­za­kon­skih zvez seveda kljub vsemu pri­haja, pari pa so se pri­si­ljeni soo­čati tudi s finanč­nimi vpra­ša­nji. Slovenski pari nanje niso dobro pri­pra­vljeni, saj izo­bra­že­valni sis­tem finančni pisme­no­sti ne posveča velike pozor­no­sti in po zadnji raz­i­skavi so slo­ven­ski mla­do­stniki po finančni pisme­no­sti pod pov­pre­čjem držav OECD. Razlike med spo­loma pri pogle­dih na finančna vpra­ša­nja so sta­ti­stično doka­zljive na raznih podro­čjih. Moški so bolj nagnjeni k tve­ga­nju, zato bolj gra­vi­ti­rajo k pod­je­tni­ški kari­eri. Žen­ske bolj cenijo sta­bil­nost, zato jih bolj pri­vla­čijo varne službe v jav­nem sek­torju. Tudi pri var­če­va­nju je opa­zna raz­lika: pri bolj tve­ga­nih nači­nih ple­me­ni­te­nja pri­hran­kov je ude­le­že­nih nepri­mer­ljivo več moških kot žensk.

Finančna situ­a­cija je naj­bolj napeta, kadar je eden v paru neza­po­slen. Tudi v tem pri­meru gre (sta­ti­stično) bolj ver­je­tno za moškega. Na vsa­kih 100 brez­po­sel­nih žensk je leta 2013 pri­šlo 118 brez­po­sel­nih moških. Če izvza­memo brez­po­sel­nost, je naj­ve­čji finančni zalo­gaj parov in dru­žin reše­va­nje sta­no­vanj­skega pro­blema. Skupno biva­nje je zaradi viso­kih nepre­mič­nin­skih cen in slabše dosto­pno­sti kre­di­tov težko izve­dljivo. Kamen spo­tike je lahko tudi izbira biva­li­šča. Bi živeli v man­sardi ali pri­zidku hiše star­šev? Ni ravno rečeno, da se to ne more obne­sti, a nevar­nost, da bo to dej­stvo nega­tivno vpli­valo na par­tner­sko zvezo, ni zane­mar­ljivo majhna.

KO SE TVEGANJE URESNIČI

Največjo finančno gro­žnjo v obdo­bju finanč­nih krizi pa pred­sta­vlja (poslovno) pro­pa­da­nje pod­je­tni­kov in posle­dice za osebno pre­mo­že­nje. Marsikdo od nas ver­je­tno v krogu znan­cev in pri­ja­te­ljev pozna pri­mer, ko je šel pod­je­tnik v ste­čaj, zapa­dli dol­govi pa so obre­me­nili tudi nje­govo zasebno pre­mo­že­nje in pre­mo­že­nje v sola­sti nje­go­vega zakonca. Banke so namreč pra­vi­loma za poslovne kre­dite zah­te­vale zava­ro­va­nje z oseb­nim pre­mo­že­njem, kadar ni bilo dovolj pre­mo­že­nja pod­je­tja — v pred­kri­znih časih opti­mizma in poceni denarja pa se je mar­si­ka­teri pod­je­tnik pre­ti­rano zadol­žil. In tako lahko zaradi napač­nih poslov­nih odlo­či­tev ali zaradi pla­čilne nedi­sci­pline kup­cev pride do prave nočne more: pro­daje sta­no­va­nja ali hiše pod pri­silo, rubeža osebne lastnine, celo do oseb­nega ste­čaja. Vse to lahko pre­trese še tako trdno zakon­sko zvezo. Enako velja za nesrečne sta­no­vanj­ske kre­dite v švi­car­skih fran­kih. Marsikdo je bil tedaj, po nasvetu kakega pri­ja­te­lja, »pame­ten« in je raje izbral kre­dit na obre­stno mero LIBOR (ki je bila nižja) v fran­kih, kot na EURIBOR v evrih. Tak kre­dit je bil bolj tve­gan, kot so si takrat ude­le­ženci pred­sta­vljali in nara­šča­nje anu­i­tet je pora­jalo tudi očitke tistemu v paru (obi­čajno moškemu), ki je za tak kre­dit bolj navijal.

V pri­mer­javi s takim izi­dom so ostali vidiki sku­pnih financ v par­tner­ski zvezi prava malen­kost: deli­tev gospo­dinj­skih stro­škov, koli­kšen del pri­hod­kov gre za sku­pne dru­žin­ske potrebe in koliko ostane za lastne hobije, načr­to­va­nje večjih sku­pnih naku­pov. Vse to je zlahka rešljivo, če sta par­tnerja zmo­žna raci­o­nalne komu­ni­ka­cije in vidita pred seboj sku­pno pri­ho­dnost, pa čeprav eden pri­nese »k hiši« veliko več kot drugi in četudi je pri­za­det moški ponos zaradi niž­jega dohodka.

Denar lju­be­zni ne pri­čara, lahko pa jo raz­dre. Statistika lahko služi tudi kot opo­min: na vsa­kih 100 porok v Sloveniji pride 38 razvez.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji psihologija z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x