Arhiv Avtorja:sandi

Loto, res odštekano investiranje

Najpopularnejša kla­sična igra na srečo pri nas je loto. Po raz­i­skavi Fakultete za upo­rabne druž­bene štu­dije ga naj­manj nekaj­krat letno igra okoli 29% Slovencev, vsi sku­paj so leta 2013 vanj vpla­čali 74 mili­jo­nov evrov. Marsikdo ima igra­nje lota za neka­kšno inve­sti­ra­nje — kakor­koli čudno se to morda sliši. V nedavni knji­žni uspe­šnici Think Like a [...]
Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Mož na nebotičniku in svobodna volja

Na sopa­ren prvi avgu­sto­vski dan leta 1966 se je pet­in­dvaj­se­tle­tni Charles Whitman z dvi­ga­lom pov­zpel na vrh nebo­tič­nika teksa­ške uni­verze v Austinu. Potem je po sto­pni­cah odšel na raz­gle­dno plo­ščad, s seboj pa je tovo­ril poln kov­ček pušk in stre­liva. Na vrhu je naprej s puški­nim kopi­tom ubil recep­torko, nato je stre­ljal proti dvema dru­ži­nama, [...]
Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Javnost podatkov kot škodljiva provokacija

Februarja letos je bila prvi­krat obja­vljena lestvica naj­u­spe­šnej­ših osnov­nih in sre­dnjih šol, izra­ču­nana na pod­lagi rezul­ta­tov naci­o­nal­nega pre­ver­ja­nja zna­nja in mature. Državni izpi­tni cen­ter je izvorne podatke za posa­me­zne šole tako dolgo skri­val, da so jih pri­pra­vljavci uspeli pri­do­biti šele po inter­ve­ni­ra­nju infor­ma­cij­skega poo­bla­ščenca in sodbi uprav­nega sodi­šča. Na fakul­teto Alma Mater Europaea, ki je [...]
Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Karl Marx in zahodna civilizacija

Izvolitev radi­kal­nih soci­a­li­stov v slo­ven­ski par­la­ment nekako sovpada tudi z vno­vično popu­lar­no­stjo Karla Marxa in mar­ksi­stič­nih idej, pred­vsem med mla­dino, ki nima nobe­nih izku­šenj iz življe­nja v soci­a­lizmu. O pomenu Marxa za zaho­dno civi­li­za­cijo je pisal tudi zgo­do­vi­nar Niall Ferguson v svoji uspe­šnici Civilizacija, ki je rav­no­kar izšla tudi v slo­ven­skem pre­vodu. Sledi odlo­mek iz [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Vzporedni svet slovenskega zdravstva

Ni bolj nazor­nega pri­kaza, kako glo­boko je zabre­del zdra­vstveni sis­tem, kot je odlo­mek iz pet­ko­vega članka Milene Zupanič v Delu: Zdravstvena bla­gajna sicer nima finanč­nih težav, saj je za toliko zni­žala cene zdra­vstve­nih sto­ri­tev, da jih ne more imeti…Zdravstvena bla­gajna (ZZZS) veliko opra­vlje­nega dela bol­ni­šni­cam ne plača. Položaj bol­ni­šnic pa bi bil še bistveno slabši, če ne [...]
Objavljeno v kategoriji zdravstvo | Komentiraj

Majavi drugi steber

Ko sem pred tri­naj­stimi leti prvi­krat pisal o pro­sto­volj­nem doda­tnem pokoj­nin­skem zava­ro­va­nju v Sloveniji (PDPZ), sem se obre­gnil ob never­je­tno opti­mi­stične napo­vedi dono­sov, ki so jih tedaj oblju­bljali pri­ho­dnji izva­jalci PDPZ ozi­roma dru­gega pokoj­nin­skega ste­bra. Kdor je teda­njim oblju­bam ver­jel, je danes raz­o­ča­ran. Tedaj – to so bili časi tolarja, reva­lo­ri­za­cije in temeljne obre­stne mere [...]
Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , , | Komentiraj

Stranka javnih uslužbencev

Kot da ni že upo­ko­jen­ska stranka dovolj huda ano­ma­lija, bodo na tokra­tnih voli­tvah iz rokava oči­tno pote­gnili še stranko jav­nih usluž­ben­cev. Ti so osre­dnji zeleni kro­gec v sre­di­šču dia­grama, ki pona­zarja, za kaj se bo stranka okoli Mira Cerarja zavze­mala. Vsebinsko votlost nji­ho­vega pro­grama na 26 pro­soj­ni­cah (ki ga je bojda 80 stro­kov­nja­kov, veči­noma jav­nih [...]
Objavljeno v kategoriji politika | Komentiraj

Nazaj k izvirnemu bančništvu

Kaj imajo sku­pnega sesta­vljene bese­dne zveze »eko­lo­ška pri­de­lava hrane«, »pra­vična trgo­vina« in »soci­alno pod­je­tni­štvo?« Njihova slov­nična zna­čil­nost je, da s pri­dev­ni­kom pou­da­rimo, da samo­stal­nik odstopa od »obi­čaj­nega«. Kajti pri­de­lava hrane pra­vi­loma ni eko­lo­ška, trgo­vina po navadi ni pra­vična in pod­je­tni­štvo razen izje­moma ni socialno.
Objavljeno v kategoriji banke | Značka , | 1 Komentar

Seniorji in denar

Ko prvo­šolčki zju­traj hitijo proti osnov­nim šolam, je med odra­slimi, ki jih spre­mljajo, videti sko­raj toliko ded­kov in babic kot je oče­tov in mam. Delovni čas in odda­lje­nost od službe namreč mar­si­ka­te­remu staršu ne dopu­ščata, da bi svo­jega malčka sam pospre­mil v šolo – pred­pisi pa zah­te­vajo, da morajo imeti prvo­šolci sprem­stvo pol­no­le­tne osebe na [...]
Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Za koga so dobri majhni šolski razredi

Deveti razred osnovne šole, ki jo obi­skuje moj sin, šteje 15 učen­cev: 6 fan­tov in 9 deklet.  Ko so pred deve­timi leti zače­njali, jih je bilo 18. Potem pa je bilo nekaj odse­li­tev, nekaj pri­se­li­tev in zdaj so pri pet­naj­stih. Nekoč se nam je, star­šem, zdelo ime­ni­tno, da je otrok v učil­nici tako malo. Učitelji [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x