Arhiv Kategorije: ekonomija

(Ne)varni finančni produkti

Ko poslu­šamo o (ne)varnosti izdel­kov z vidika potro­šni­ških pra­vic, ver­je­tno pomi­slimo na motorno žago, ele­k­trične gospo­dinj­ske apa­rate ali na kaj dru­gega, s čimer bi se upo­rab­nik pri roko­va­nju lahko poško­do­val. Vendar pa se v zadnjem času, po kata­stro­fal­nih posle­di­cah finančne krize, raz­pra­vlja  o pojmu var­no­sti tudi na podro­čju finanč­nih sto­ri­tev, name­nje­nih pov­preč­nemu neu­kemu vla­ga­te­lju. Tudi [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Gnoj postane zlato

Srečko Kosovel je bil močno pred časom s svo­jim ver­zom »gnoj je zlato.« Šele 80 let kasneje so se alki­mi­sti pri ratin­ških agen­ci­jah Moody’s, Standard & Poor’s in Fitch nau­čili iz gnoja delati zlato. Strukturirani obve­znici, sesta­vljeni iz tre­tje­ra­zre­dnih nepre­mič­nin­skih kre­di­tov, so naj­prej dode­lili soli­dno oceno BBB (kar je naj­nižja sto­pnja, še dopu­stna za insti­tu­ci­o­nalne [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Kupna moč 50 let pozneje

Pedantni Nemci so izra­ču­nali, koliko ceneje je danes sko­raj vse kot nekoč, če cene izra­zimo v urah dela. Leta 1960 je pov­prečno pla­čilo zapo­sle­nega zna­šalo pre­ra­ču­na­nih 1,27 evra na uro, lani pa 14,05 evra na uro. Plače so se v teh 50 letih pove­čale za 11-krat, cene pa le za 4-krat. Primeri:
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 2 Komentarji

Za Grčijo bankrot ne bi bil prvi

Kot nada­lje­va­nje vče­raj­šnje teme še ilu­stra­cija ugo­to­vi­tve, ki so jo mediji v zadnjem letu več­krat pov­zeli. Namreč, da je Grčija itak sko­raj pol svoje zgo­do­vine, odkar je samo­stojna država, pre­ži­vela v ban­krotu. Vir spo­dnjega gra­fi­kona je publi­ka­cija avto­rice Carmen M. Reinhart z naslo­vom Chartbook: Country histo­ries on debt, default, and finan­cial cri­ses, NBER Working Paper [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Kateri upniki izgubijo, če Grčija bankrotira

Grški zuna­nji dolg je, kot kaže, neob­vla­dljiv in v celoti ne bo nikoli popla­čan. Vse ver­je­tneje postaja, da bo v neki točki pri­šlo do pre­struk­tu­ri­ra­nja, ki bo vklju­če­valo tudi (delni) odpis dolga. Ker se grške obve­znice ob zapa­dlo­sti popla­čajo z novo­izda­nimi, ki imajo neke druge kupce, je seveda pomembno, kdaj bo do pre­struk­tu­ri­ra­nja dolga pri­šlo. [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Od švabske gospodinje do nove grške drahme

Nemška kan­clerka Angela Merkel  je pred časom ome­nila modrost, ki da jo pozna vsaka švab­ska gospo­di­nja: »Na dolgi rok se ne da živeti preko svo­jih zmo­žno­sti.« Grki (za njimi pa še kdo drug) bodo to lek­cijo vzeli na boleč način; zaen­krat sicer še raču­najo, da se ji bodo lahko izo­gnili tako, da bodo zelo na [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 4 Komentarji

Nesprejemljivo vsiljevanje

»Trgi nam vsi­lju­jejo nespre­je­mljivo visoko obre­stno mero,« je bila ena od bolj sme­šnih izjav zadnjega časa, ki so jo za grškimi poli­tiki pono­vili neka­teri nji­hovi evrop­ski kolegi in pri­dali da bo, dobe­se­dno, »špeku­lante treba nau­čiti koz­jih moli­tvic«. Politično morda všečno, a obu­pno nerealistično.
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 3 Komentarji

Grki: v koliko letih na zeleno vejo?

Dr. Philip Gisdakis, vodja raz­i­sko­val­nega oddelka v UniCredit banki je zadnjič pred­sta­vil zani­miv izra­čun. Koliko časa traja, da država zmanjša javni dolg z nivoja 80% nazaj na 60%, kar je maa­stri­cht­ski kri­te­rij? Dolžina obdo­bja je odvi­sna od gospo­dar­ske rasti BDP in javno-finančnega pri­manj­kljaja. Logično, ob višji rasti in ob niz­kem defi­citu lahko več name­nimo za [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Hip-hop lekarne

Pred nekaj leti se je Lekarniška zbor­nica na ves glas uprla načr­to­va­nim spre­mem­bam zakona, ki bi omo­go­čile pro­dajo neka­te­rih zdra­vil brez recepta tudi v dru­gih pro­da­jal­nah. Glavni argu­ment lekar­nar­jev takrat je bil, da lekarne niso trgo­vine in far­ma­cevti ne trgovci, pač pa stro­kov­njaki, ki zdra­vila IZDAJAJO in ne pro­da­jajo. Lekarne so takrat zatr­je­vale, da nika­kor [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 1 Komentar

Ekonomska stabilnost über alles

Dnevnikov inter­vju z Dragom Isajlovićem, done­dav­nim Križaničevim sve­to­val­cem, nam je omo­go­čil redek vpo­gled v raz­mi­šlja­nje zno­traj kabi­neta finanč­nega mini­stra in kako so spre­je­mali pro­ti­kri­zne ukrepe: Lahko se repen­čimo in govo­rimo: kaj nas briga cer­kveni Zvon. In če pade? Kje vse se bo to poznalo? /…/ In dru­gič: ne gle­damo, katere firme so zasebne, katere pa [...]
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj