Arhiv Kategorije: ekonomija
Gnoj postane zlato
Srečko Kosovel je bil močno pred časom s svojim verzom »gnoj je zlato.« Šele 80 let kasneje so se alkimisti pri ratinških agencijah Moody’s, Standard & Poor’s in Fitch naučili iz gnoja delati zlato. Strukturirani obveznici, sestavljeni iz tretjerazrednih nepremičninskih kreditov, so najprej dodelili solidno oceno BBB (kar je najnižja stopnja, še dopustna za institucionalne [...]
Kupna moč 50 let pozneje
Pedantni Nemci so izračunali, koliko ceneje je danes skoraj vse kot nekoč, če cene izrazimo v urah dela. Leta 1960 je povprečno plačilo zaposlenega znašalo preračunanih 1,27 evra na uro, lani pa 14,05 evra na uro. Plače so se v teh 50 letih povečale za 11-krat, cene pa le za 4-krat. Primeri:
Za Grčijo bankrot ne bi bil prvi
Kot nadaljevanje včerajšnje teme še ilustracija ugotovitve, ki so jo mediji v zadnjem letu večkrat povzeli. Namreč, da je Grčija itak skoraj pol svoje zgodovine, odkar je samostojna država, preživela v bankrotu. Vir spodnjega grafikona je publikacija avtorice Carmen M. Reinhart z naslovom Chartbook: Country histories on debt, default, and financial crises, NBER Working Paper [...]
Kateri upniki izgubijo, če Grčija bankrotira
Grški zunanji dolg je, kot kaže, neobvladljiv in v celoti ne bo nikoli poplačan. Vse verjetneje postaja, da bo v neki točki prišlo do prestrukturiranja, ki bo vključevalo tudi (delni) odpis dolga. Ker se grške obveznice ob zapadlosti poplačajo z novoizdanimi, ki imajo neke druge kupce, je seveda pomembno, kdaj bo do prestrukturiranja dolga prišlo. [...]
Od švabske gospodinje do nove grške drahme
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred časom omenila modrost, ki da jo pozna vsaka švabska gospodinja: »Na dolgi rok se ne da živeti preko svojih zmožnosti.« Grki (za njimi pa še kdo drug) bodo to lekcijo vzeli na boleč način; zaenkrat sicer še računajo, da se ji bodo lahko izognili tako, da bodo zelo na [...]
Nesprejemljivo vsiljevanje
»Trgi nam vsiljujejo nesprejemljivo visoko obrestno mero,« je bila ena od bolj smešnih izjav zadnjega časa, ki so jo za grškimi politiki ponovili nekateri njihovi evropski kolegi in pridali da bo, dobesedno, »špekulante treba naučiti kozjih molitvic«. Politično morda všečno, a obupno nerealistično.
Grki: v koliko letih na zeleno vejo?
Dr. Philip Gisdakis, vodja raziskovalnega oddelka v UniCredit banki je zadnjič predstavil zanimiv izračun. Koliko časa traja, da država zmanjša javni dolg z nivoja 80% nazaj na 60%, kar je maastrichtski kriterij? Dolžina obdobja je odvisna od gospodarske rasti BDP in javno-finančnega primanjkljaja. Logično, ob višji rasti in ob nizkem deficitu lahko več namenimo za [...]
Hip-hop lekarne
Pred nekaj leti se je Lekarniška zbornica na ves glas uprla načrtovanim spremembam zakona, ki bi omogočile prodajo nekaterih zdravil brez recepta tudi v drugih prodajalnah. Glavni argument lekarnarjev takrat je bil, da lekarne niso trgovine in farmacevti ne trgovci, pač pa strokovnjaki, ki zdravila IZDAJAJO in ne prodajajo. Lekarne so takrat zatrjevale, da nikakor [...]
Ekonomska stabilnost über alles
Dnevnikov intervju z Dragom Isajlovićem, donedavnim Križaničevim svetovalcem, nam je omogočil redek vpogled v razmišljanje znotraj kabineta finančnega ministra in kako so sprejemali protikrizne ukrepe:
Lahko se repenčimo in govorimo: kaj nas briga cerkveni Zvon. In če pade? Kje vse se bo to poznalo? /…/ In drugič: ne gledamo, katere firme so zasebne, katere pa [...]

(Ne)varni finančni produkti