Arhiv Kategorije: jezik

slovar, semantika, retorika, pragmatika

Beseda: štrajk

V sredo se torej neza­do­voljni študen­tje pod vod­stvom Študent­ske orga­ni­za­cije Slovenije odpra­vljajo na štrajk. To nem­ško besedo so si ver­je­tno izbrali, ker je krajša in bolj agre­sivna od slo­ven­ske besede stavka. Obe sta sicer napačni. Pomensko ustre­zna beseda je demon­stra­cije (mno­žično izra­ža­nje raz­po­lo­že­nja, nava­dno v znak pro­te­sta), ne pa stavka (pre­ne­ha­nje dela za dolo­čen čas). [...]
Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | Komentiraj

Beseda: monetizacija

Beseda mone­ti­za­cija je rela­tivno nova spo­so­jenka. Slovar slo­ven­skega knji­žnega jezika je še ne pozna, bese­dilni kor­pus Nova beseda pa jo najde v redki publi­ci­stični rabi zadnjih 10 let. Prvotno je pome­nila »ude­nar­je­nje« devi­znih doto­kov in so jo v glav­nem upo­ra­bljali le v Banki Slovenije in na Ekonomskem inšti­tutu Pravne fakul­tete. Pred tremi leti pa se [...]
Objavljeno v kategoriji jezik | Komentiraj

Prefinjena stanovanja ob vpadnici

Ne vem, če je kdo v slo­ven­ščini že upo­ra­bil pri­dev­nik pre­fi­njen ob samo­stal­niku sta­no­va­nje (Google pravi, da še ne). Pionir na tem podro­čju je naroč­nik nedav­nega oglasa v Delu, agen­cija Mreža JIT, ki z ome­njeno bese­dno zvezo hvali svojo robo, in sicer Dunajski mozaik:
Objavljen je bil tudi v oglaševanje | Komentiraj

Beseda: prekarizacija

Ste že sli­šali za besedo pre­ka­ri­za­cija? Najbrž ne. Gre za nov, rela­tivno grd ang­li­zem, ki izvira iz angle­škega pri­dev­nika pre­ca­ri­ous (nego­tov; nesta­len; kočljiv; tve­gan). K nam so ga zane­sli levi­čar­ski ide­o­logi in z njim ozna­ču­jejo pojem, ki ga bojda v slo­ven­ščini brez te tujke ne znamo dovolj dobro opi­sati: nestal­nost ozi­roma nego­to­vost delov­nih mest.
Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | 1 Komentar

Beseda: sistemska banka

Finančna kriza je v novo­rek pri­ne­sla še en mode­ren izraz: sis­tem­ska banka. V nem­ško­go­vo­re­čih drža­vah temu pra­vijo tudi »syste­mre­le­vant«. Pomenilo naj bi banko, ki je tako pomembna za posa­me­zno državo, da jo je treba rešiti z jav­nim denar­jem, če zaide v težave. Ali, bolj direk­tno, da je »too big to fail«. V Avstriji se je [...]
Objavljen je bil tudi v banke | Značka , | 3 Komentarji

Ciganski golaž

Poleg tega, da besede v nek jezik pri­ha­jajo (kot smo govo­rili pri taj­ku­nih), druge iz njega odha­jajo. Nekatere po naravni poti, ker pred­me­tov ali poj­mov več ni, druge pa na silo, ker jih iz jezika pre­podi poli­tična korek­tnost. Določene besede se bolj rahlo­ču­tnim uše­som naen­krat zazdijo pre­grobe, nakar se jih v imenu neka­kšne omi­ka­no­sti name­noma [...]
Objavljen je bil tudi v hec | Značka | Komentiraj

Beseda: kontroverzen

Da slo­ven­sko sod­stvo ne uživa v jav­no­sti kakega poseb­nega ugleda, ni novost. Zadnja cvetka je vstop na podro­čje jezi­kovne poli­cije, kamor vodi pre­po­ved upo­rabe pri­dev­nika »kon­tro­ver­zen«, ki naj bi bil tako žaljiv, kot sta na pri­mer označbi »mori­lec« ali »pedofil«.
Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | Komentiraj

Beseda: razlastitev

Besede vča­sih zaradi medij­ske upo­rabe na hitro pri­do­bijo dru­ga­čen pomen. Včasih je to posle­dica namena nekoga, ki želi nekaj ali nekoga v jav­no­sti pri­ka­zati v skladu s svo­jimi nameni, morda očr­niti ali pa olep­šati. Mogoče pa gre le za šlam­pa­rijo. V zadnjem času je bil na tak način zlo­ra­bljen gla­gol raz­la­stiti, ozi­roma samo­stal­nik raz­la­sti­tev, ki [...]
Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | Komentiraj

Beseda: podjetnik

Napovednik za radij­sko oddajo Dogodki in odmevi, par dni nazaj: »Podjetnik Igor Lah se zanima le za nakup 48-odstotnega deleža Mercatorja«. Stavek je zve­nel čudno, narobe. Kriva ni bila slov­nična napaka, pač pa nepri­ča­ko­vana kom­bi­na­cija imena »Igor Lah« in samo­stal­nika »pod­je­tnik«. Doslej smo bili namreč vajeni, da je beseda pod­je­tnik ozna­če­vala ljudi, ki so s trdim delom in [...]
Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | Komentiraj

Beseda: tajkun

Jezik je kot živ orga­ni­zem in se stalno spre­mi­nja. V slo­ven­ščini se je udo­ma­čila spo­so­jenka ‘taj­kun’, katere raba pa še ni usta­ljena in zaen­krat ostaja »pogo­vorna«. Pri govor­cih z naj­viš­jimi jezi­kov­nimi stan­dardi je ne bomo zasle­dili, razen izje­moma, če gre za izrecno nava­ja­nje izjave neke tre­tje osebe. Svoj tre­nu­tek je ta beseda doča­kala pred pri­bli­žno letom in [...]
Objavljeno v kategoriji jezik | Komentiraj