Zapisniki ATVP

V sose­dnji temi je opi­san posto­pek pri­do­bi­va­nja infor­ma­cij jav­nega zna­čaja o delu Agencije za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP) med leti 1995 in 2002, na tej strani pa so obja­vljeni pri­do­bljeni podatki. Gre za 186 zapi­sni­kov, ki sku­pno obse­gajo 1040 strani. Zakaj ta objava?

• Kljub temu, da gre za nad­zorno inšti­tu­cijo, katere glavni namen je bil in je še danes izvr­še­va­nje jav­nega inte­resa z zago­ta­vlja­njem učin­ko­vi­tega delo­va­nja trgov in zau­pa­nja vla­ga­te­ljev vanje, pa je v tistem času o nje­nem delo­va­nju bilo zna­nega zelo malo. Enkrat na leto je Agencija poro­čala držav­nemu zboru, razen tega pa rednega obve­šča­nja jav­no­sti ni bilo. Spletno stran je ATVP sicer imela, toda zelo skopo, le z nekaj splo­šnimi podatki. Razen tistega, kar je v obliki skle­pov obja­vil Uradni list, druge odlo­či­tve in sta­li­šča nje­nega naj­viš­jega organa, stro­kov­nega sveta niso bile obja­vljene, kljub temu, da so imele vpliv na trg in vlagatelje.
• Celo dovo­lje­nja, ki jih je pode­lje­vala na pod­lagi zakon­skih poo­bla­stil v okviru svo­jih pri­stoj­no­sti, recimo bor­znim posre­dni­kom, niso bila nikjer raz­krita, češ da bi bil to pre­hud poseg v zaseb­nost teh oseb, ime­tni­kov dovo­ljenj. Potencialna stranka v bor­zni družbi tako sploh ni mogla izve­deti, ali ima oseba, ki ji sve­tuje v zvezi z vre­dno­stnimi papirji, licenco Agencije ali ne. Isto je veljalo tudi za njene ukrepe: jav­nost ni izve­dela, komu in zakaj je bilo kakšno dovo­lje­nje odvzeto (vse do prav­no­moč­no­sti na končni sodni inštanci, kar je bilo več let kasneje).
• To niso bili teme­lji, ki bi spod­bu­jali zau­pa­nje vla­ga­te­ljev v trg in v ATVP kot nje­go­vega nad­zor­nika. V teda­njem obdo­bju ATVP tudi dejan­sko ni uži­vala kakšnega poseb­nega ugleda v jav­no­sti. To je v veliki meri izha­jalo iz nje­nega rav­na­nja v pri­meru nepra­vil­no­sti delo­va­nja bor­zne hiše Dadas in njene družbe za upra­vlja­nje Proficia Dadas v letu 1996. Takrat je nekaj tisoč vla­ga­te­ljev izgu­bilo lep zne­sek denarja; kasneje je bila usta­no­vljena pre­i­sko­valna komi­sija Državnega sveta RS, ki je svoje izsledke obja­vila v obse­žnem poro­čilu leta 2003. Iz tega obdo­bja izvi­rajo tudi težave s seda­njimi hol­dingi — takrat so namreč zako­no­daja in Agencijini pred­pisi dovo­lje­vali, da so iz pidov nastali hol­dingi, ki niso bili več pod nad­zo­rom regu­la­torja in so se v poznej­ših letih neiz­merno zadolžili.
• Kasneje so se stvari pri tran­spa­ren­tno­sti delo­va­nja Agencije zla­goma spre­mi­njale na bolje, njena učin­ko­vi­tost pa je bila v veliki meri okr­njena, ker so zadeve nere­šene oble­žale na sodi­ščih. Množica zlo­rab z del­ni­škimi par­ki­ri­šči v času pivo­var­ske vojne je ostala neka­zno­va­nih, ogro­mno Agencijinih pri­jav pre­kr­škov je na sodi­ščih zasta­ralo. Ker ni bil dose­žen odvra­čalni namen s sank­ci­o­ni­ra­njem pro­ti­prav­nih zadev, je lahko pozneje, v letih 2007–2008, pri­šlo do novih bizar­nih pri­me­rov — veri­žnega obvla­do­va­nja jav­nih del­ni­ških družb (Pivovarna Laško, Istrabenz) preko pod­je­tij, poštnih nabi­ral­ni­kov z mini­mal­nim kapi­ta­lom s sla­mna­timi lastniki.
• V zadnjem obdo­bju, od leta 2008 dalje, je opa­zen pomem­ben napre­dek tako v učin­ko­vi­to­sti ATVP kot v pre­gle­dno­sti nje­nega delo­va­nja. Končno je začela delo­vati tudi pro­ak­tivno z aktiv­nostmi na strani izo­bra­že­va­nja vla­ga­te­ljev in opo­zar­ja­nja pred nepo­šte­nimi pra­ksami raznih neli­cen­ci­ra­nih subjek­tov, ki ponu­jajo sto­ri­tve v zvezi z vre­dno­stnimi papirji (forex in podobno).
• Ker je obi­čajno, da se po veli­kih finanč­nih polo­mi­jah hitro zastavi tudi vpra­ša­nje, kaj so delali tisti, kate­rih dol­žnost je bila take eks­cese pre­pre­čiti, se lahko zgodi, da bo tudi naj­no­vejše obdo­bje delo­va­nja nad­zor­ni­kov pod drob­no­gle­dom, saj je v finanč­nih hol­din­gih (Infond Holding, Maksima Holding, Center Naložbe, Zvon Ena, Zvon Dva…) izpuh­telo več denarja malih del­ni­čar­jev kot pri Dadasu. V zadnjih dneh je mogoče zametke tega že opa­ziti v jav­nem med­se­boj­nem obto­že­va­nju med Banko Slovenije in ATVP. Kot pravi tisti izrek: »Kdor ne pozna zgo­do­vine, jo mora ponavljati.«

Sodelujoči člani sveta v obdo­bju 1995–2003: Dušan Mramor, Marijan Kocbek, Marjan Odar, Marko Simoneti, Darko Bohnec, Tone Rop, Božo Jašovič, Tone Marolt, Nina Plavšak, Aleš Žajdela, Igor Kušar, Edo Pirkmajer, Mojmir Mrak, Andrej Simonič, Matej Narat, Miha Juhart, Alenka Selak, Igor Colnar, Marija Majič, Jovan Lukovac, Sonja Bukovec, Marko Prijatelj, Rasto Hartman, Alja Markovič Čas, Klaudijo Stroligo, Sibil Svilan, Neven Borak.

Ključne besede: Dadas BPH, Proficia Dadas, Divida, Nika BPD, Nika DUS, Pulsar DZU, A-Trust, skrb­ni­ški računi za tuje vla­ga­te­lje, Banka Slovenije, opra­vlja­nje navi­de­znih poslov, Ljubljanska borza vre­dno­stnih papir­jev, Blagovna borza, Klirinško-depotna družba.
Dokumenti so obja­vljeni v taki obliki, kot sem jih dobil (imena in drugi domnevno obču­tljivi podatki so bili s črnim flo­ma­strom pre­kriti že pri viru).

.