Seniorji in denar

Ko prvo­šolčki zju­traj hitijo proti osnov­nim šolam, je med odra­slimi, ki jih spre­mljajo, videti sko­raj toliko ded­kov in babic kot je oče­tov in mam. Delovni čas in odda­lje­nost od službe namreč mar­si­ka­te­remu staršu ne dopu­ščata, da bi svo­jega malčka sam pospre­mil v šolo – pred­pisi pa zah­te­vajo, da morajo imeti prvo­šolci sprem­stvo pol­no­le­tne osebe na poti v šolo in domov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Za koga so dobri majhni šolski razredi

Deveti razred osnovne šole, ki jo obi­skuje moj sin, šteje 15 učen­cev: 6 fan­tov in 9 deklet.  Ko so pred deve­timi leti zače­njali, jih je bilo 18. Potem pa je bilo nekaj odse­li­tev, nekaj pri­se­li­tev in zdaj so pri pet­naj­stih. Nekoč se nam je, star­šem, zdelo ime­ni­tno, da je otrok v učil­nici tako malo. Učitelji se jim bodo lahko bolj posve­čali, otroci bodo lahko med seboj tesneje pove­zani… Potem pa se je poka­zalo, da ni tako.

V teh letih smo v časo­pisju v deba­tah o devet­letki in neneh­nem refor­mi­ra­nju šol­stva več­krat nale­teli na zatr­je­va­nja Štru­klje­vih šol­skih sin­di­ka­tov, kako ne bodo dopu­stili nobe­nega  pove­ča­nja šte­vilč­nih nor­ma­ti­vov in stan­dar­dov, češ da bi to poslab­šalo kako­vost pouka. Tudi če odmi­slimo oči­tno dej­stvo, da se sin­di­kat prven­stveno bojuje za ohra­ni­tev obsto­je­čega šte­vila delov­nih mest v šol­stvu (ki jih je ob tako majh­nih razre­dih v šolah več, kot bi jih bilo ob večjih), ostaja vpra­ša­nje, ali res velja, da so manjši razredi boljši? Oziroma, za koga točno so manjši razredi boljši? Za učence ali za zapo­slene v šol­stvu? In, ali doda­tno vlo­ženi pro­ra­čun­ski denar države in občin, ki je potre­ben za majhne razrede zaradi veljav­nih nor­ma­ti­vov, v celoti gle­dano res kori­sti izo­bra­že­val­nim ciljem, ali pa gre v glav­nem za reše­va­nje pro­blema brezposelnosti?

Zato mi je bila zelo domača dilema o veli­ko­sti razre­dov, kot jo je odlično ori­sal Malcolm Gladwell v knjigi David in Goljat (v slo­ven­skem pre­vodu izšla letos pri založbi UMco).  V dru­gem poglavju (odlomke obja­vljam z dovo­lje­njem založbe) zače­nja takole: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Medikalizacija tudi v pravu

The BossKo v dnev­nem časo­pisu pre­be­remo, da se raz­vpi­temu obto­žencu iz afere Čista lopata ni bilo treba ude­le­žiti pre­do­brav­nav­nega naroka, ker po mne­nju psi­hi­a­trov »ni spo­so­ben smi­sel­nega pogo­vora«, se spo­mnimo na nepri­ča­ko­vano veliko vlogo medi­cin­skih odpust­kov v sodnih postop­kih. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika, zdravstvo | Značka , , , | 1 Komentar

Leti, leti… osel!

Izbranci so za lete Adrie Airways pla­če­vali »nekaj deset evrov«, vsi drugi (osli) na istem letu pa redne cene »nekaj sto evrov«, ugo­ta­vlja Komisija za pre­pre­če­va­nje korup­cije in v isti sapi nada­ljuje, da mini­strovo dru­žin­sko lete­nje po tarifi za izbrance ni korup­cija, ker je:

…»brez dvoma ugo­to­vljeno«, da za odo­bri­tev teh ugo­dno­sti ni posre­do­val Virant kot takra­tni mini­ster, ampak je za dru­žin­sko poto­va­nje Virantovih cenejše vozov­nice na pod­lagi dogo­vora z mini­strovo ženo ure­dila nji­hova znanka M. B., pri­ja­te­ljica takra­tnega komer­ci­al­nega direk­torja Adrie Airways Tomaža Kostanjška.

Adria je državno pod­je­tje, ki ga nad gla­dino drži državna pomoč (dav­ko­pla­če­valci). Z vsako poceni karto, ki jo je pri­vi­le­gi­ran­cem pode­lil Tomaž Kostanjšek, je bila Adriina izguba nekaj večja. Zadeva je na las podobna kre­ditu Simone Dimic pri NLB.

Zaradi takih pri­bolj­škov hočejo obdr­žati tako­i­me­no­vano »sre­br­nino« v držav­nih rokah.

Tko vrijedi leti

Objavljeno v kategoriji hec | Komentiraj

Vroč kostanj nacionalnega finančnega izobraževanja

PrevaraKo na slo­ven­ska tožil­stva in potem na sodi­šča pride nov pri­mer finančne golju­fije, tako kot nedavno pod­je­tje Asista Skupina in pred časom pod­je­tje Remius, v ospredje zopet stopi vpra­ša­nje finančne neo­sve­šče­no­sti ali že kar pre­go­vorne naiv­no­sti Slovencev. Tradicija pre­va­rant­skih shem, ki so v Sloveniji nale­tele na plo­dna tla, se vleče od Catch the Casha v devet­de­se­tih letih prej­šnjega sto­le­tja, slo­ven­ski »vla­ga­te­lji« pa so svoj denar nepo­vra­tno poši­ljali na razne odročne konce sveta: od Paname (Finanzas Forex) do Bolivije (Empresa Minera) z ovin­kom preko Komorskih oto­kov (Banque Royale). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Pretapljanje nepremičnin v penzije

Old man»V Sloveniji se v pri­mer­javi z dru­gimi drža­vami upo­ko­ju­jejo raz­me­roma mlade osebe.« S tem suho­par­nim stav­kom je Statistični urad ob leto­šnjem med­na­ro­dnem dnevu sta­rej­ših opo­zo­ril na kazal­nik, po kate­rem smo v evrop­skem vrhu. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki, nepremičnine, pokojnina | Značka , | 1 Komentar

Anici so pivovarno podtaknili :-)

monkeyDanašnje Delo poroča, da je Anica Aužner Šrot, sicer direk­to­rica dru­žin­ske družbe Šro­to­vih, Atke-Prima izpo­ve­dala, da sama kot direk­to­rica družbe ni vedela, da je Atka-Prima posre­dno lastnica pivo­varne Laško — za to naj bi izve­dela šele iz medi­jev. Pojasnila je, da je Atka-Prima družbo (poštni nabi­ral­nik) Kolonel kupila kot naložbo; s tem, kaj se je pozneje doga­jalo z njo, pa ni bila sezna­njena. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji hec | Komentiraj

Prihodnost denarja ali peskovnik za špekulante?

BitcoinČe po angle­ško vpra­šate goo­gle, kaj je BTC, vam ne bo ponu­dil lju­bljan­skega Blagovno-trgovinskega cen­tra, pač pa vir­tu­alni denar bit­coin, krip­to­graf­sko valuto, za katero se upo­ra­blja enaka kra­tica. Prav ta teden se je bit­coin ponovno zna­šel v finanč­nih medi­jih, potem ko so 18. novem­bra ame­ri­ške vla­dne agen­cije na obrav­navi na sena­tnem odboru potr­dile, da gre za »legi­ti­mno menjalno sred­stvo.« Po tej pozi­tivni novici je tečaj valute podiv­jal. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Pogoji za upokojitev v letu 2014

ZPIZ je obja­vil pogoje za upo­ko­ji­tev v letu 2014 po zakonu ZPIZ-2. Slovenija ohra­nja,  pri­mer­jalno gle­dano, ugo­dne upo­ko­ji­tvene pogoje. Lani je bilo vseh sta­ro­stnih upo­ko­jen­cev v Sloveniji nekaj več kot 415 tisoč. Upokojitveni pogoji so zbrani v nasle­dnji tabeli. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | Komentiraj

Razveljavljene delnice NLB in NKBM — po domače

nlbNekaterim malim del­ni­čar­jem NLB in NKBM se je šele po pre­jemu obve­stila o raz­ve­lja­vlje­nju del­nic posve­tilo, kaj del­nica pomeni in koliko je vre­dna. Ker sem dobil par vpra­šanj del­ni­čar­jev, kako je to sploh mogoče (»ali mi niso dol­žni izpla­čati vsaj nomi­nalne vre­dno­sti del­nic«, »ali ni ta izbris nava­dna kraja«), jim bom tule odgo­vo­ril malo bolj po domače. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x