Mož na nebotičniku in svobodna volja

Na sopa­ren prvi avgu­sto­vski dan leta 1966 se je pet­in­dvaj­se­tle­tni Charles Whitman z dvi­ga­lom pov­zpel na vrh nebo­tič­nika teksa­ške uni­verze v Austinu. Potem je po sto­pni­cah odšel na raz­gle­dno plo­ščad, s seboj pa je tovo­ril poln kov­ček pušk in stre­liva. Na vrhu je naprej s puški­nim kopi­tom ubil recep­torko, nato je stre­ljal proti dvema dru­ži­nama, ki sta pri­ha­jali po sto­pni­cah, potem pa je začel pobi­jati ljudi pod nebo­tič­ni­kom. Prva žen­ska, ki jo je ustre­lil, je bila noseča. Ko je nekaj ljudi pri­te­klo k njej, da bi ji poma­gali, je ustre­lil še vanje. Potem je nada­lje­val s pešci na ploč­niku in z voz­ni­kom rešilca, ki je pri­šel na pomoč.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Javnost podatkov kot škodljiva provokacija

Februarja letos je bila prvi­krat obja­vljena lestvica naj­u­spe­šnej­ših osnov­nih in sre­dnjih šol, izra­ču­nana na pod­lagi rezul­ta­tov naci­o­nal­nega pre­ver­ja­nja zna­nja in mature. Državni izpi­tni cen­ter je izvorne podatke za posa­me­zne šole tako dolgo skri­val, da so jih pri­pra­vljavci uspeli pri­do­biti šele po inter­ve­ni­ra­nju infor­ma­cij­skega poo­bla­ščenca in sodbi uprav­nega sodi­šča. Na fakul­teto Alma Mater Europaea, ki je zbrala podatke in obja­vila lestvico, so se vsule žolčne obtožbe ura­dni­kov mini­str­stva za izo­bra­že­va­nje, da gre za samo­pro­mo­cijo in pro­vo­ka­cijo, ki »ne pove niče­sar«. Sindikat SVIZ je fakul­teti zagro­zil celo s tožbo zaradi »težko popra­vljive škode« in pokro­vi­telj­sko pri­po­mnil, »da bodo starši lestvico napačno razu­meli«. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Karl Marx in zahodna civilizacija

Civilizacija - FergusonIzvolitev radi­kal­nih soci­a­li­stov v slo­ven­ski par­la­ment nekako sovpada tudi z vno­vično popu­lar­no­stjo Karla Marxa in mar­ksi­stič­nih idej, pred­vsem med mla­dino, ki nima nobe­nih izku­šenj iz življe­nja v soci­a­lizmu. O pomenu Marxa za zaho­dno civi­li­za­cijo je pisal tudi zgo­do­vi­nar Niall Ferguson v svoji uspe­šnici Civilizacija, ki je rav­no­kar izšla tudi v slo­ven­skem pre­vodu. Sledi odlo­mek iz knjige, z dovo­lje­njem založnika:

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Vzporedni svet slovenskega zdravstva

Ni bolj nazor­nega pri­kaza, kako glo­boko je zabre­del zdra­vstveni sis­tem, kot je odlo­mek iz pet­ko­vega članka Milene Zupanič v Delu:

Zdravstvena bla­gajna sicer nima finanč­nih težav, saj je za toliko zni­žala cene zdra­vstve­nih sto­ri­tev, da jih ne more imeti…Zdravstvena bla­gajna (ZZZS) veliko opra­vlje­nega dela bol­ni­šni­cam ne plača. Položaj bol­ni­šnic pa bi bil še bistveno slabši, če ne bi svo­jih izgub »pre­va­lile« na doba­vi­te­lje, kate­rim ne pla­ču­jejo raču­nov. Vsi zdra­vstveni zavodi sku­paj so bili ob pol­le­tju dol­žni 109,9 mili­jona evrov, od tega bol­ni­šnice 108 milijonov.

Kakšen je to vzpo­re­dni svet, v kate­rem to poteka in ob »nikome ništa«? In kje je? Verjetno bi se vanj namreč mar­si­ka­teri pod­je­tnik rad pre­se­lil in delo­val tako, da svo­jim doba­vi­te­ljem sam določa, po koliko bo nji­hove sto­ri­tve kupo­val in koliko od naro­če­nega bo plačal.

Od vseh refor­mnih idej, ki se vrstijo v medi­jih zadnje čase, se mi sicer zdi še naj­bolj razu­men pre­dlog Strateške usme­ri­tve slo­ven­skega zdra­vstva za izhod iz krize (ki so ga sesta­vile zdrav­ni­ške organizacije).

Objavljeno v kategoriji zdravstvo | Komentiraj

Majavi drugi steber

Ko sem pred tri­naj­stimi leti prvi­krat pisal o pro­sto­volj­nem doda­tnem pokoj­nin­skem zava­ro­va­nju v Sloveniji (PDPZ), sem se obre­gnil ob never­je­tno opti­mi­stične napo­vedi dono­sov, ki so jih tedaj oblju­bljali pri­ho­dnji izva­jalci PDPZ ozi­roma dru­gega pokoj­nin­skega ste­bra. Kdor je teda­njim oblju­bam ver­jel, je danes raz­o­ča­ran. Tedaj – to so bili časi tolarja, reva­lo­ri­za­cije in temeljne obre­stne mere — so ponu­dniki napo­ve­do­vali od pet pa vse do 10,71 odstot­kov realne dono­sno­sti letno, pri čemer je pov­pre­čje napo­vedi zna­šalo 6,6 odstotka. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , , | Komentiraj

Stranka javnih uslužbencev

centerKot da ni že upo­ko­jen­ska stranka dovolj huda ano­ma­lija, bodo na tokra­tnih voli­tvah iz rokava oči­tno pote­gnili še stranko jav­nih usluž­ben­cev. Ti so osre­dnji zeleni kro­gec v sre­di­šču dia­grama, ki pona­zarja, za kaj se bo stranka okoli Mira Cerarja zavze­mala. Vsebinsko votlost nji­ho­vega pro­grama na 26 pro­soj­ni­cah (ki ga je bojda 80 stro­kov­nja­kov, veči­noma jav­nih usluž­ben­cev, izde­lo­valo eno leto!) je duho­vito komen­ti­ral Žiga Turk. Če vse­bino teh pro­soj­nic vržemo v pro­gram Wordle, ki izpo­stavi besede po pogo­sto­sti nji­ho­vega poja­vlja­nja v tekstu, dobimo tole zbirko buz­zwor­dov in dru­gih puhlic:

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Komentiraj

Nazaj k izvirnemu bančništvu

Kaj imajo sku­pnega sesta­vljene bese­dne zveze »eko­lo­ška pri­de­lava hrane«, »pra­vična trgo­vina« in »soci­alno pod­je­tni­štvo?« Njihova slov­nična zna­čil­nost je, da s pri­dev­ni­kom pou­da­rimo, da samo­stal­nik odstopa od »obi­čaj­nega«. Kajti pri­de­lava hrane pra­vi­loma ni eko­lo­ška, trgo­vina po navadi ni pra­vična in pod­je­tni­štvo razen izje­moma ni soci­alno. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , | 1 Komentar

Seniorji in denar

Ko prvo­šolčki zju­traj hitijo proti osnov­nim šolam, je med odra­slimi, ki jih spre­mljajo, videti sko­raj toliko ded­kov in babic kot je oče­tov in mam. Delovni čas in odda­lje­nost od službe namreč mar­si­ka­te­remu staršu ne dopu­ščata, da bi svo­jega malčka sam pospre­mil v šolo – pred­pisi pa zah­te­vajo, da morajo imeti prvo­šolci sprem­stvo pol­no­le­tne osebe na poti v šolo in domov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Za koga so dobri majhni šolski razredi

Deveti razred osnovne šole, ki jo obi­skuje moj sin, šteje 15 učen­cev: 6 fan­tov in 9 deklet.  Ko so pred deve­timi leti zače­njali, jih je bilo 18. Potem pa je bilo nekaj odse­li­tev, nekaj pri­se­li­tev in zdaj so pri pet­naj­stih. Nekoč se nam je, star­šem, zdelo ime­ni­tno, da je otrok v učil­nici tako malo. Učitelji se jim bodo lahko bolj posve­čali, otroci bodo lahko med seboj tesneje pove­zani… Potem pa se je poka­zalo, da ni tako.

V teh letih smo v časo­pisju v deba­tah o devet­letki in neneh­nem refor­mi­ra­nju šol­stva več­krat nale­teli na zatr­je­va­nja Štru­klje­vih šol­skih sin­di­ka­tov, kako ne bodo dopu­stili nobe­nega  pove­ča­nja šte­vilč­nih nor­ma­ti­vov in stan­dar­dov, češ da bi to poslab­šalo kako­vost pouka. Tudi če odmi­slimo oči­tno dej­stvo, da se sin­di­kat prven­stveno bojuje za ohra­ni­tev obsto­je­čega šte­vila delov­nih mest v šol­stvu (ki jih je ob tako majh­nih razre­dih v šolah več, kot bi jih bilo ob večjih), ostaja vpra­ša­nje, ali res velja, da so manjši razredi boljši? Oziroma, za koga točno so manjši razredi boljši? Za učence ali za zapo­slene v šol­stvu? In, ali doda­tno vlo­ženi pro­ra­čun­ski denar države in občin, ki je potre­ben za majhne razrede zaradi veljav­nih nor­ma­ti­vov, v celoti gle­dano res kori­sti izo­bra­že­val­nim ciljem, ali pa gre v glav­nem za reše­va­nje pro­blema brezposelnosti?

Zato mi je bila zelo domača dilema o veli­ko­sti razre­dov, kot jo je odlično ori­sal Malcolm Gladwell v knjigi David in Goljat (v slo­ven­skem pre­vodu izšla letos pri založbi UMco).  V dru­gem poglavju (odlomke obja­vljam z dovo­lje­njem založbe) zače­nja takole: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Medikalizacija tudi v pravu

The BossKo v dnev­nem časo­pisu pre­be­remo, da se raz­vpi­temu obto­žencu iz afere Čista lopata ni bilo treba ude­le­žiti pre­do­brav­nav­nega naroka, ker po mne­nju psi­hi­a­trov »ni spo­so­ben smi­sel­nega pogo­vora«, se spo­mnimo na nepri­ča­ko­vano veliko vlogo medi­cin­skih odpust­kov v sodnih postop­kih. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika, zdravstvo | Značka , , , | 1 Komentar
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x