Šoštanj prepričuje z oglasi

28. februar 2010

Kadeči se dimnikiČe si para­dr­žavna inšti­tu­cija v 100% državni lasti, kar Holding Slovenske Elektrarne je, potem je neko­liko nena­va­dno, da se lotiš nago­var­ja­nja jav­no­sti preko pla­ča­nih ogla­sov v časo­pisju. HSE in TEŠ takole pre­pri­ču­jeta bralce pri­loge Delo FT, da je naložba v novi šesti blok smi­selna in upra­vi­čena. Mogoče je, mogoče ni — mne­nja o tem v zadnjih tednih so bila divje raz­lična. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, politika | Značka | 1 Komentar

Kupcu stanovanja vrnemo del kupnine

26. februar 2010

V zadnji številki pri­loge Delo & Dom smo lahko (prvič?) zasle­dili oglas, kjer pro­da­ja­lec novo­gra­dnje vabi poten­ci­alne kupce z obljubo, da bodo dobili del kupnine nazaj, če bodo cene sta­no­vanj po nji­ho­vem opra­vlje­nem nakupu še naprej padale. Ta ideja je že lani kro­žila v kro­gih pro­pa­dle revije Nepremičnine Slovenija & Adriatic, ven­dar kaže, da so šele sedaj nasto­pile raz­mere, ko se je neka­teri opri­je­mljejo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | Komentiraj

LYONESS mrežni marketing

25. februar 2010

Žig za garancijo vračila denarjaPo Sloveniji se širi nov mre­žni mar­ke­ting, tokrat v obliki naku­po­valne kar­tice ugo­dno­sti Lyoness. Gre za pod­je­tje s sede­žem v Švici in pred­stav­ni­štvom za Slovenijo v Mariboru, ki svo­jim stran­kam oblju­blja: »Denar nazaj pri vsa­kem nakupu«. To naj bi bila tudi nji­hova edin­stvena pred­nost. Člani mreže (ozi­roma neod­vi­sne med­na­ro­dne naku­po­valne sku­pno­sti, kot se sami ime­nu­jejo) namreč dejan­sko dobijo vrnjen en del denarja, ki so ga pora­bili za nakupe, na svoj ban­čni račun, ne pa dobro­pisa ali popu­sta pri nasle­dnjih naku­pih, kot je to pra­ksa pri dru­gih lojal­no­stnih pro­gra­mih. Vendar, ali je to res toliko boljša stvar, da bo sis­tem zaži­vel tudi pri nas, in da bodo tisti, ki so na začetku verige, obo­ga­teli? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | 21 Komentarji

Krive so obresti na depozite, ali res?

24. februar 2010

Marko KranjecGuverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v nedav­nem inter­vjuju za Delovo Sobotno pri­logo del težav, ki pestijo slo­ven­ski ban­čni pro­stor, pri­pi­sal tudi domnevno viso­kim obre­stim, ki jih slo­ven­ske banke nudijo var­če­val­cem. Češ da naj bi bili sedaj kre­diti za pre­bi­val­stvo in pod­je­tja dragi zato, ker so tudi depo­ziti dobro obre­sto­vani, na pri­mer v pri­mer­javi z Avstrijo ali Nemčijo. Pa je res tako? Ta trdi­tev je morda držala kdaj v pre­te­klo­sti, vse­ka­kor danes (februar 2010) NE DRŽI. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , , | 1 Komentar

Kdo je pobral največ nagrad ZLATI V

23. februar 2010

Kipec ZLATI VRevija Kapital z žirijo pod vod­stvom mag. Sama Lubeja v začetku vsa­kega leta orga­ni­zira nagra­je­va­nje naj­bolj­ših doma­čih in tujih vza­je­mnih skla­dov, ki so na voljo slo­ven­skim inve­sti­tor­jem. Kategorije, v kate­rih tek­mu­jejo, so se skozi čas spre­mi­njale, ravno tako se je nad­gra­je­vala meto­do­lo­gija oce­nje­va­nja. Po šestih letih obstoja lahko nare­dimo pre­sek sta­nja in pre­šte­jemo, kateri domači in tuji upra­vljavci so bili naj­več­krat oven­čani s tra­di­ci­o­nal­nimi kipci v obliki črke V. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , , , , , , , , , , , , , , , , , , | Komentiraj

Pogoji za upokojitev v letu 2010

22. februar 2010

Po seda­njih pred­pi­sih se v Sloveniji vsako kole­dar­sko leto neko­liko poslab­šajo pogoji za upo­ko­ji­tev. V leto­šnjem letu so naslednji:

  • ženske: 56 let in 8 mese­cev sta­ro­sti in 37 let in 3 mesece pokoj­nin­ske dobe ALI 61 let sta­ro­sti in 20 let pokoj­nin­ske dobe ALI 63 let sta­ro­sti in 15 let zava­ro­valne dobe
  • moški: 58 let sta­ro­sti in 40 let pokoj­nin­ske dobe ALI 63 let sta­ro­sti in 20 let pokoj­nin­ske dobe ALI 65 let sta­ro­sti in 15 let zava­ro­valne dobe  Preberi več »
Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | Komentiraj

Vegrad kot prva domina

21. februar 2010

Te dni je bilo obja­vlje­nih nekaj zani­mi­vih številk o pro­daji sta­no­vanj­skih nepremičnin.

  1. SURS je ugo­to­vil, da je bilo v celem letu 2009 v Sloveniji pro­da­nih 971 sta­no­vanj–novo­gra­denj. Po podat­kih Banke Slovenije naj bi imeli grad­binci okoli 16.000 nepro­da­nih sta­no­vanj (že zgra­je­nih in tistih, ki so še v gra­dnji). Vir za oba podatka je članek »Zakaj cene sta­no­vanj rastejo« iz febru­ar­ske številke Mojih Financ. Preberi več »
Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka | 6 Komentarji

Balon študentskih napotnic

17. februar 2010

Študentsko deloV Sloveniji sko­raj ni sre­dnje veli­kega kraja brez izpo­stave študent­skega ser­visa. Posredovalnic študent­skega dela je namreč več kot 120, na leto pa izdajo več kot mili­jon študent­skih napo­tnic. Prihodki študent­skih ser­vi­sov iz te kon­ce­sij­ske dejav­no­sti so v letu 2007 zna­šali sko­raj 36 mili­jo­nov evrov. Že samo ti podatki kažejo, da se je delo prek ser­visa raz­bo­ho­tilo čez vse meje. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | 1 Komentar

Knjiga: Investiranje po finančni krizi

14. februar 2010

Investiranje po finančni kriziIzobraževalnih knjig o vza­je­mnih skla­dih v Sloveniji ni na pre­tek, kljub temu, da bi jih vla­ga­te­lji – sodeč po nji­ho­vem obna­ša­nju – potre­bo­vali. Konec pre­te­klega leta je družba Vzajemci izdala novost te vrste, ambi­ci­o­zno poi­me­no­vano ‘nalož­beni pri­roč­nik’, ki naj  bi malega vla­ga­te­lja usmer­jal v obdo­bju po koncu finančne krize, kadar­koli pač to že bo.

Objavljeno v reviji Kapital, št. 487, 31. janu­arja 2010
Prvi del sesta­vlja 18 krat­kih član­kov, ki pred­sta­vljajo vsak svoje nalož­beno podro­čje. Vključene so geo­graf­ske regije, neka­tere inve­sti­cij­sko popu­larne gospo­dar­ske panoge, ter opisi pred­no­sti neka­te­rih pod­vrst vza­je­mnih skla­dov (inde­ksni, denarni, garan­ti­rani). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , , | Komentiraj

Varčevalni načrt nove generacije

9. februar 2010

Varčevalni načrti dol­go­roč­nega vla­ga­nja v vza­je­mne sklade so bili k nam pri­ne­seni ume­tno. Na Zahodu je bil namreč pogla­vi­tni razlog za nji­hovo obli­ko­va­nje to, da so za vloge v sklade veljali visoki mini­malni zače­tni zne­ski. Pogosto je namreč vla­ga­telj moral vpla­čati zače­tnih 1.500 evrov ali več kot vsto­pnico v sklad. Edina reši­tev za tiste, ki si tega niso mogli pri­vo­ščiti, so osta­jali var­če­valni načrti obroč­nih vpla­čil, obi­čajno z mini­mu­mom okoli 50 eur mesečno. Nasprotno pa pri nas tega motiva nikoli ni bilo, saj zakon že ves čas zapo­ve­duje DZUjem, da so dol­žni spre­je­mati tudi vpla­čila v vre­dno­sti ene same točke (ozi­roma VEP).

Glavni razlog, da se je pri nas leta 2003 poja­vila okvirna zakon­ska ure­di­tev var­če­val­nih načr­tov, je inte­res tržni­kov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj