Visokošolski program v vsako slovensko vas

Zakaj, prav­za­prav, morajo slo­ven­ski dav­ko­pla­če­valci finan­ci­rati štu­dij mate­ma­tike tudi na Univerzi na Primorskem. Mar ne zado­stuje, da je mogoče mate­ma­tiko štu­di­rati v Ljubljani in v Mariboru? Je res treba omo­go­čati vsako leto še 40 vpi­snih mest v Kopru, pri čemer v zadnjih letih nikoli ni bilo spre­je­tih v prvi letnik tega pro­grama več kot 13 bru­cov. Za ta vsa­ko­le­tni ducat štu­den­tov mate­ma­tike in nekaj štu­den­tov soro­dnih pro­gra­mov, od kate­rih ver­je­tno niti vsi ne bodo diplo­mi­rali, imamo v Kopru pogon uni­ver­zi­te­tnih uči­te­ljev in pod­por­nega ose­bja. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | 2 Komentarji

Caveat venditor

Beseda pro­da­ja­lec pri mno­gih lju­deh vzbudi nekaj nega­tiv­nega pri­zvoka. Ob njej se morda spo­mnimo na nek­da­nje akvi­zi­terje, ki so od vrat do vrat vsi­ljivo pro­da­jali knjige, ali na nji­hove novo­dobne nasle­dnike, »sve­to­valce« v tele­fon­skih stu­di­jih, ki nam na daljavo ponu­jajo vse od lon­cev in pre­hran­skih dopol­nil do nalož­be­nih življenj­skih zava­ro­vanj ali pa na poklic, ki po mno­gih anke­tah spada med naj­manj spo­što­vane, zvi­jačne trgovce z rablje­nimi avto­mo­bili. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Izdelovalci: nova industrijska revolucija

Izdelovalci, Chris AndersonIzdelovalci so naj­no­vejša knjiga Chrisa Andersona, enega naj­bolj zna­nih ame­ri­ških publi­ci­stov (Dolgi rep, Brezplačno), s katero zao­kro­žuje svojo ana­lizo pomemb­nih spre­memb raz­lič­nih poslov­nih mode­lov v tre­tjem tisoč­le­tju. Tokrat, v Izdelovalcih, Anderson poveže naj­boljše od obeh seda­njih sve­tov, napre­dne teh­nike pro­i­zva­ja­nja snov­nih izdel­kov in naj­no­vejše pri­do­bi­tve sple­tnih infor­ma­cij­skih teh­no­lo­gij, od druž­be­nih omre­žij, ki poma­gajo raz­vi­jati čim bolj dode­lane izdelke, pa do sple­tnih strani, ki omo­go­čajo finan­ci­ra­nje novih pro­jek­tov. V taki zdru­ži­tvi vidi novo veliko pri­lo­žnost za pod­je­tnike 21. sto­le­tja. BERI NAPREJ…

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Padanje cen nepremičnin lahko ustavi samo višja sila

V logiki poznamo miselni para­doks vse­mo­goč­no­sti, ki si v eni izmed raz­li­čic zasta­vlja nasle­dnje vpra­ša­nje: »Kaj se zgodi, ko nepre­ma­gljiva sila deluje na nepre­ma­kljiv pred­met?« Predpostavka seveda je, da taki dve stvari dejan­sko obsta­jata. Filozofi, teo­logi in celo pisci znan­stvene fan­ta­stike so pre­dla­gali raz­lične izhode iz te zagate. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka , | 1 Komentar

Nastajanje ekonomske monokulture

KaroshiKadar kupu­jemo blago ali sto­ri­tve, želimo pla­čati čim manj in dobiti čim več (koli­čine ali kako­vo­sti). Ko smo v naspro­tni vlogi in nekaj pro­da­jamo, želimo za svoj izde­lek ali sto­ri­tev od kupca dobiti čim več. Povsem nor­malna eko­nom­ska logika, kajne? Ravnati dru­gače v tem svetu bi bilo neu­mno, ali vsaj naivno. Kupci in pro­da­jalci, ki bi se na trgu obna­šali dru­gače, ne bi pre­ži­veli prav dolgo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Virtualni svet ni vse

Pred leti smo bili v obdo­bju, ko so naj­spo­sob­nejši mladi lju­dje želeli postati bor­zniki in finanč­niki. Poleg dina­mič­nega dela jih je seveda pri­vla­čil tudi denar, ki se je vrtel v teh kro­gih. Naslednja gene­ra­cija je doži­vela bum inter­neta in mnogi so hoteli postati inter­ne­tni pod­je­tniki, raz­vi­jalci raču­nal­ni­ških iger in mobil­nih apli­ka­cij. Ali pa bi delali nekaj v zvezi s soci­al­nimi omrežji, ki so splet pre­pla­vila v zadnjih letih. Toda, ali je edina per­spek­tiva v neo­pri­je­mlji­vih sto­ri­tvah raz­ve­drilne narave za soci­alna omrežja in pame­tne tele­fone? Če malo kari­ki­ramo, ali naj se mladi pod­je­tniki res posve­čajo novim »jeznim pti­čem« (Angry birds) in »govo­re­čim mač­kom« (Talking Tom)? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Oglaševanje in realizirane cene stanovanj

Geodetska uprava Republike Slovenije (v nada­lje­va­nju: GURS) je pred časom vzpo­sta­vila evi­denco trga nepre­mič­nin (v nada­lje­va­nju: ETN). Poleg nje­nega pogla­vi­tnega namena, mno­žič­nega vre­dno­te­nja nepre­mič­nin, ki je bilo opra­vljeno v letu 2011, služi tudi za raz­i­skave in ana­lize trga nepre­mič­nin. ETN je javna zbirka podat­kov o kupo­pro­daj­nih in naje­mnih prav­nih poslih z nepre­mič­ni­nami, ki zago­ta­vlja sis­te­ma­tično spre­mlja­nje rea­li­zi­ra­nih tran­sak­cij­skih cen.

ETN pa ne daje celo­tne slike, saj manj­kajo infor­ma­cije o novo­gra­dnjah, pre­no­sih nepre­mič­nin z dedo­va­njem, poleg tega pa je mar­sik­daj geo­graf­sko ome­jeni vzo­rec pre­maj­hen za ana­lize, pose­bej v času pada­nja cen nepre­mič­nin in obsega pro­meta z njimi. Zato so dobro­do­šle tudi doda­tne možno­sti ana­lize trga nepre­mič­nin. Ena izmed njih je spre­mlja­nje ogla­še­va­nih cen nepremičnin.

Raziskovalci iz Geodetskega inšti­tuta Slovenije in pod­je­tja Internet Media Sandi Berk, Anton Setnikar in Katja Tič in so opra­vili raz­i­skavo, s katero so pri­mer­jali ogla­še­vane cene na sple­tnih ogla­sih por­tala Nepremicnine.net z rea­li­zi­ra­nimi. Predstavili so jo v pri­spevku »Spremljanje sta­no­vanj­skega trga na pod­lagi ogla­še­va­nih cen« na 23. posvetu Poslovanje z nepre­mič­ni­nami, ki se je odvi­jal 15. in 16.11. 2012 v Portorožu.

Vzorec ogla­še­va­nih cen je seveda bistveno večji od rea­li­zi­ra­nih, kajti nepre­mič­nine se pro­da­jajo daljši čas, obe­nem pa pogo­sto ista nepre­mič­nina nastopa v več ogla­sih. Baza ogla­še­va­nih cen nudi nekaj pred­no­sti in nekaj pomanj­klji­vo­sti pred rea­li­zi­ra­nimi cenami, zani­miv pa je raz­ko­rak med (pose­bej zače­tno) ogla­še­vano ceno in rea­li­zi­rano tran­sak­cij­sko ceno nepre­mič­nine. Ta raz­ko­rak je odvi­sen od loka­cije nepre­mič­nine, kot posle­dica spre­memb na trgu pa se spre­mi­nja tudi s časom. Kot nava­jajo avtorji, je bil leta 2006 ugo­to­vljeni raz­ko­rak med ogla­še­vano in pogod­beno ceno v Mestni občini Ljubljana za sta­no­va­nja okoli 5% in za hiše okoli 8%. Po dru­gih virih se je v letih od 2006 do 2010 ta raz­ko­rak pri­bli­žno pod­vo­jil, in sicer na okoli 10% za sta­no­va­nja in na okoli 15% za hiše.

Nova ana­liza, ki so opra­vili avtorji s pri­mer­javo ogla­še­va­nih cen s sple­tnega por­tala Nepremicnine.
net in rezul­ta­tov ana­liz ETN v obja­vlje­nih sta­ti­stič­nih poro­či­lih GURS in v kateri so se ome­jili zgolj na sta­no­va­nja v Ljubljani, pokaže nasle­dnjo sliko. Trenda giba­nja obeh časov­nih vrst se zelo dobro uje­mata. Cenovni vrh sta dose­gli v dru­gem kvar­talu leta 2008 in od tedaj dalje cene zla­goma padajo.

cene-nepremicnin

Grafikon pri­ka­zuje pri­mer­javo spre­mlja­nja giba­nja cen sta­no­vanj v Ljubljani, in sicer na pod­lagi ogla­še­va­nih in rea­li­zi­ra­nih tran­sak­cij­skih cen. Oglaševane cene odsto­pajo od rea­li­zi­ra­nih med – 3,1% (2. četr­tle­tje 2007) in 11,0% (2. četr­tle­tje 2009); pov­prečni raz­ko­rak med ogla­še­va­nimi in rea­li­zi­ra­nimi tran­sak­cij­skimi cenami je v obrav­na­va­nem obdo­bju zna­šal 3,2%.

Zanimivo je, da rea­li­zi­rane tran­sak­cij­ske cene ne odsto­pajo veliko nav­zdol od ogla­še­va­nih cen pri sple­tnih ogla­sih, kljub temu, da obi­čajno skle­pamo, da kupec s poga­ja­njem ogla­še­vano ceno zbije za več kot le nekaj odstot­kov. Neobičajnosti tega rezul­tata se zave­dajo tudi avtorji ana­lize, ki domne­vajo, da je to posle­dica raz­lik v upo­ra­blje­nih meto­do­lo­gi­jah, ne pov­sem repre­zen­ta­tiv­nih vzor­cih ter ne pov­sem ena­kih obmo­čij vzorčenja.

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, oglaševanje | Značka , , | Komentiraj

Za dobiček naredijo marsikaj

Če bi se vpra­šali, katera poklicna sku­pina ljudi je v seda­njem tre­nutku glo­boke gospo­dar­ske krize naj­bolj oso­vra­žena, bi bili poleg poli­ti­kov gotovo pri vrhu ban­čniki. Ti naj bi si po ljud­skem izro­čilu med konjunk­turo napol­nili žepe, zdaj pa bodo morali dav­ko­pla­če­valci z doka­pi­ta­li­za­ci­jami bank zapol­nje­vati luknje, ki so ostale zaradi nevr­nje­nih kre­di­tov. Kdor pa bo pre­bral prav­kar izdano knjigo angle­škega zdrav­nika Bena Goldacra pod naslo­vom Bad Pharma (Slaba far­ma­cija), pod­na­slo­vljeno Kako pro­i­zva­jalci zdra­vil zava­jajo zdrav­nike in ško­dijo bol­ni­kom, bo dobil novega favo­rita za ta neslavni naslov: far­ma­cevt­sko indu­strijo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , , | 2 Komentarji

Vsi smo pirati

Kdor je danes star več kot kakih 40 let, je v mla­do­sti naj­brž kdaj kakšno kupljeno gra­mo­fon­sko plo­ščo pre­snel na kaseto. V štu­dent­skih časih si je sem in tja foto­ko­pi­ral učbe­nik, ker je bilo to ceneje. Ko so se poja­vili vide­o­re­kor­derji, so si lju­dje s tele­vi­zije posneli film ali ga pre­sneli z ene vide­o­ka­sete na drugo. Še kasneje je bilo »izpo­so­jeno« glasbo in filme mogoče »zapeči« kar na CD ali DVD plo­ščo. Marsikdo si je kak pro­gram­ski paket, kupljen v službi, name­stil še na doma­čem raču­nal­niku. Danes gre vse to v obliki dato­tek na USB ključke ali kar nepo­sre­dno v apa­rate, ki znajo glasbo in video pred­va­jati. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | 1 Komentar

Ležarine so konvergirale

Spet pri­haja čas, ko so aktu­alne leža­rine, ki nam jih bor­zne hiše vsako leto zara­ču­najo za del­nice ali obve­znice, ki jih imamo na trgo­val­nih raču­nih. Ta stro­šek (ki sicer izvira pri Klirinško-depotni družbi) spra­vlja ob živce mno­žico cer­ti­fi­kat­skih del­ni­čar­jev, saj jim vsako leto odreže košček pre­mo­že­nja v teh del­ni­cah, tudi če še nikoli niso opra­vili nobene tran­sak­cije z njimi in je tudi ne name­ra­vajo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka | 3 Komentarji
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x