Sodišča o »dobrih ljudeh, ki so se enkrat spozabili«

resetkeNekdanji notra­nji mini­ster je ob izreku kazni lju­bljan­skega okro­žnega sodi­šča bivšemu direk­torju Merkurja Binetu Kordežu izja­vil: »Takšna obsodba je tisto, kar si vlada in drža­vljani želijo« (Dnevnik, 5. sep­tem­ber 2012). In res je prav Bine Kordež je med soje­njem več­krat potar­nal, da je sodi­šče pod pri­ti­skom jav­no­sti. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | Komentiraj

Čakanje ali kupovanje vrstnega reda

Česa se ne da kupiti z denarjem»Ne vri­vaj se! Počakaj, da boš na vrsti.« Tako zač­nemo otroke že zgo­daj nava­jati na to, kako se čaka. V ozadju je temeljno »civi­li­za­cij­sko« pra­vilo, ki se ga lju­dje držimo – čaka­joči smo med seboj ena­ko­pravni in »postrežba« poteka po pre­go­vor­nem pra­vilu kdor prej pride, prej melje. Na krši­tve pra­vila o vri­va­nju smo namreč obi­čajno lju­dje obču­tljivi. Po domne­vah nevro­znan­stve­ni­kov naj bi bili ele­menti čuta za pra­vič­nost vgra­jeni v člo­ve­ške možgane, podobno kot instinkti, nagne­nja in tabuji, kar vse naj bi bilo plod naravne selek­cije bio­lo­ških in soci­al­nih zna­čil­no­sti, ki so pri­spe­vale k ohra­ni­tvi člo­ve­ške vrste. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | 1 Komentar

Nepričakovani učinki ekonomskih spodbud

Ena od splo­šno spre­je­tih pred­po­stavk sodobne eko­no­mije pravi, da se lju­dje odzi­vajo na spod­bude. Zato eko­no­mi­sti pri ure­ja­nju raz­me­rij med gospo­dar­skimi subjekti in v družbi na splo­šno radi ope­ri­rajo s finanč­nimi nagra­dami in kaznimi. Davčne olaj­šave ali obre­me­ni­tve za posebne namene ter sub­ven­cije so tipi­čen pri­mer takega druž­be­nega inže­ni­ringa. Želimo pri­do­bi­vati več ele­k­trike iz obno­vlji­vih virov? Subvencionirajmo inte­re­sen­tom gra­dnjo sonč­nih elek­trarn! Želimo izbolj­šati zdravje pre­bi­val­stva na dolgi rok? Uvedimo davek na sladke pijače. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | 1 Komentar

Visokošolski program v vsako slovensko vas

Zakaj, prav­za­prav, morajo slo­ven­ski dav­ko­pla­če­valci finan­ci­rati štu­dij mate­ma­tike tudi na Univerzi na Primorskem. Mar ne zado­stuje, da je mogoče mate­ma­tiko štu­di­rati v Ljubljani in v Mariboru? Je res treba omo­go­čati vsako leto še 40 vpi­snih mest v Kopru, pri čemer v zadnjih letih nikoli ni bilo spre­je­tih v prvi letnik tega pro­grama več kot 13 bru­cov. Za ta vsa­ko­le­tni ducat štu­den­tov mate­ma­tike in nekaj štu­den­tov soro­dnih pro­gra­mov, od kate­rih ver­je­tno niti vsi ne bodo diplo­mi­rali, imamo v Kopru pogon uni­ver­zi­te­tnih uči­te­ljev in pod­por­nega ose­bja. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | 2 Komentarji

Caveat venditor

Beseda pro­da­ja­lec pri mno­gih lju­deh vzbudi nekaj nega­tiv­nega pri­zvoka. Ob njej se morda spo­mnimo na nek­da­nje akvi­zi­terje, ki so od vrat do vrat vsi­ljivo pro­da­jali knjige, ali na nji­hove novo­dobne nasle­dnike, »sve­to­valce« v tele­fon­skih stu­di­jih, ki nam na daljavo ponu­jajo vse od lon­cev in pre­hran­skih dopol­nil do nalož­be­nih življenj­skih zava­ro­vanj ali pa na poklic, ki po mno­gih anke­tah spada med naj­manj spo­što­vane, zvi­jačne trgovce z rablje­nimi avto­mo­bili. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Izdelovalci: nova industrijska revolucija

Izdelovalci, Chris AndersonIzdelovalci so naj­no­vejša knjiga Chrisa Andersona, enega naj­bolj zna­nih ame­ri­ških publi­ci­stov (Dolgi rep, Brezplačno), s katero zao­kro­žuje svojo ana­lizo pomemb­nih spre­memb raz­lič­nih poslov­nih mode­lov v tre­tjem tisoč­le­tju. Tokrat, v Izdelovalcih, Anderson poveže naj­boljše od obeh seda­njih sve­tov, napre­dne teh­nike pro­i­zva­ja­nja snov­nih izdel­kov in naj­no­vejše pri­do­bi­tve sple­tnih infor­ma­cij­skih teh­no­lo­gij, od druž­be­nih omre­žij, ki poma­gajo raz­vi­jati čim bolj dode­lane izdelke, pa do sple­tnih strani, ki omo­go­čajo finan­ci­ra­nje novih pro­jek­tov. V taki zdru­ži­tvi vidi novo veliko pri­lo­žnost za pod­je­tnike 21. sto­le­tja. BERI NAPREJ…

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

Padanje cen nepremičnin lahko ustavi samo višja sila

V logiki poznamo miselni para­doks vse­mo­goč­no­sti, ki si v eni izmed raz­li­čic zasta­vlja nasle­dnje vpra­ša­nje: »Kaj se zgodi, ko nepre­ma­gljiva sila deluje na nepre­ma­kljiv pred­met?« Predpostavka seveda je, da taki dve stvari dejan­sko obsta­jata. Filozofi, teo­logi in celo pisci znan­stvene fan­ta­stike so pre­dla­gali raz­lične izhode iz te zagate. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nepremičnine | Značka , | 1 Komentar

Nastajanje ekonomske monokulture

KaroshiKadar kupu­jemo blago ali sto­ri­tve, želimo pla­čati čim manj in dobiti čim več (koli­čine ali kako­vo­sti). Ko smo v naspro­tni vlogi in nekaj pro­da­jamo, želimo za svoj izde­lek ali sto­ri­tev od kupca dobiti čim več. Povsem nor­malna eko­nom­ska logika, kajne? Ravnati dru­gače v tem svetu bi bilo neu­mno, ali vsaj naivno. Kupci in pro­da­jalci, ki bi se na trgu obna­šali dru­gače, ne bi pre­ži­veli prav dolgo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Virtualni svet ni vse

Pred leti smo bili v obdo­bju, ko so naj­spo­sob­nejši mladi lju­dje želeli postati bor­zniki in finanč­niki. Poleg dina­mič­nega dela jih je seveda pri­vla­čil tudi denar, ki se je vrtel v teh kro­gih. Naslednja gene­ra­cija je doži­vela bum inter­neta in mnogi so hoteli postati inter­ne­tni pod­je­tniki, raz­vi­jalci raču­nal­ni­ških iger in mobil­nih apli­ka­cij. Ali pa bi delali nekaj v zvezi s soci­al­nimi omrežji, ki so splet pre­pla­vila v zadnjih letih. Toda, ali je edina per­spek­tiva v neo­pri­je­mlji­vih sto­ri­tvah raz­ve­drilne narave za soci­alna omrežja in pame­tne tele­fone? Če malo kari­ki­ramo, ali naj se mladi pod­je­tniki res posve­čajo novim »jeznim pti­čem« (Angry birds) in »govo­re­čim mač­kom« (Talking Tom)? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj

Oglaševanje in realizirane cene stanovanj

Geodetska uprava Republike Slovenije (v nada­lje­va­nju: GURS) je pred časom vzpo­sta­vila evi­denco trga nepre­mič­nin (v nada­lje­va­nju: ETN). Poleg nje­nega pogla­vi­tnega namena, mno­žič­nega vre­dno­te­nja nepre­mič­nin, ki je bilo opra­vljeno v letu 2011, služi tudi za raz­i­skave in ana­lize trga nepre­mič­nin. ETN je javna zbirka podat­kov o kupo­pro­daj­nih in naje­mnih prav­nih poslih z nepre­mič­ni­nami, ki zago­ta­vlja sis­te­ma­tično spre­mlja­nje rea­li­zi­ra­nih tran­sak­cij­skih cen.

ETN pa ne daje celo­tne slike, saj manj­kajo infor­ma­cije o novo­gra­dnjah, pre­no­sih nepre­mič­nin z dedo­va­njem, poleg tega pa je mar­sik­daj geo­graf­sko ome­jeni vzo­rec pre­maj­hen za ana­lize, pose­bej v času pada­nja cen nepre­mič­nin in obsega pro­meta z njimi. Zato so dobro­do­šle tudi doda­tne možno­sti ana­lize trga nepre­mič­nin. Ena izmed njih je spre­mlja­nje ogla­še­va­nih cen nepremičnin.

Raziskovalci iz Geodetskega inšti­tuta Slovenije in pod­je­tja Internet Media Sandi Berk, Anton Setnikar in Katja Tič in so opra­vili raz­i­skavo, s katero so pri­mer­jali ogla­še­vane cene na sple­tnih ogla­sih por­tala Nepremicnine.net z rea­li­zi­ra­nimi. Predstavili so jo v pri­spevku »Spremljanje sta­no­vanj­skega trga na pod­lagi ogla­še­va­nih cen« na 23. posvetu Poslovanje z nepre­mič­ni­nami, ki se je odvi­jal 15. in 16.11. 2012 v Portorožu.

Vzorec ogla­še­va­nih cen je seveda bistveno večji od rea­li­zi­ra­nih, kajti nepre­mič­nine se pro­da­jajo daljši čas, obe­nem pa pogo­sto ista nepre­mič­nina nastopa v več ogla­sih. Baza ogla­še­va­nih cen nudi nekaj pred­no­sti in nekaj pomanj­klji­vo­sti pred rea­li­zi­ra­nimi cenami, zani­miv pa je raz­ko­rak med (pose­bej zače­tno) ogla­še­vano ceno in rea­li­zi­rano tran­sak­cij­sko ceno nepre­mič­nine. Ta raz­ko­rak je odvi­sen od loka­cije nepre­mič­nine, kot posle­dica spre­memb na trgu pa se spre­mi­nja tudi s časom. Kot nava­jajo avtorji, je bil leta 2006 ugo­to­vljeni raz­ko­rak med ogla­še­vano in pogod­beno ceno v Mestni občini Ljubljana za sta­no­va­nja okoli 5% in za hiše okoli 8%. Po dru­gih virih se je v letih od 2006 do 2010 ta raz­ko­rak pri­bli­žno pod­vo­jil, in sicer na okoli 10% za sta­no­va­nja in na okoli 15% za hiše.

Nova ana­liza, ki so opra­vili avtorji s pri­mer­javo ogla­še­va­nih cen s sple­tnega por­tala Nepremicnine.
net in rezul­ta­tov ana­liz ETN v obja­vlje­nih sta­ti­stič­nih poro­či­lih GURS in v kateri so se ome­jili zgolj na sta­no­va­nja v Ljubljani, pokaže nasle­dnjo sliko. Trenda giba­nja obeh časov­nih vrst se zelo dobro uje­mata. Cenovni vrh sta dose­gli v dru­gem kvar­talu leta 2008 in od tedaj dalje cene zla­goma padajo.

cene-nepremicnin

Grafikon pri­ka­zuje pri­mer­javo spre­mlja­nja giba­nja cen sta­no­vanj v Ljubljani, in sicer na pod­lagi ogla­še­va­nih in rea­li­zi­ra­nih tran­sak­cij­skih cen. Oglaševane cene odsto­pajo od rea­li­zi­ra­nih med – 3,1% (2. četr­tle­tje 2007) in 11,0% (2. četr­tle­tje 2009); pov­prečni raz­ko­rak med ogla­še­va­nimi in rea­li­zi­ra­nimi tran­sak­cij­skimi cenami je v obrav­na­va­nem obdo­bju zna­šal 3,2%.

Zanimivo je, da rea­li­zi­rane tran­sak­cij­ske cene ne odsto­pajo veliko nav­zdol od ogla­še­va­nih cen pri sple­tnih ogla­sih, kljub temu, da obi­čajno skle­pamo, da kupec s poga­ja­njem ogla­še­vano ceno zbije za več kot le nekaj odstot­kov. Neobičajnosti tega rezul­tata se zave­dajo tudi avtorji ana­lize, ki domne­vajo, da je to posle­dica raz­lik v upo­ra­blje­nih meto­do­lo­gi­jah, ne pov­sem repre­zen­ta­tiv­nih vzor­cih ter ne pov­sem ena­kih obmo­čij vzorčenja.

Objavljeno v kategoriji nepremičnine, oglaševanje | Značka , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x