Čudna računica pri dokupu delovne dobe

V dana­šnjih Financah so od ZPIZ-a pri­do­bili zani­mive izra­čune o pro­ble­ma­tiki, ki je zelo aktu­alna. Letos bi se namreč še več ljudi rado za vsako ceno upo­ko­jilo, ker se bojijo učin­kov pokoj­nin­ske reforme. Za vsako ceno… to pomeni, da lju­dje raz­mi­šljajo, kako bi si manj­ka­joča leta doku­pili, in se pre­se­lili med upo­ko­jence. Izračunani zne­ski pa so pre­se­ne­tljivi. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | 1 Komentar

Stabilnejši kot zlato, donosnejši kot borza

preprosto-zahtevajteŽe nekaj časa se v Sloveniji na nek čuden način tržijo zaprti ladij­ski skladi nem­ške družbe König & Cie. Očitno gre za javno ponu­ja­nje finanč­nih instru­men­tov v pri­marni emi­siji, dele­žev v nem­ški koman­di­tni družbi, ki pa (vsaj pri nas) ne poteka po slo­ven­skih pred­pi­sih o javni ponudbi vre­dno­stnih papir­jev. Previdnost vseh tistih, ki vas s pro­pa­gan­dnim slo­ga­nom »Stabilnejši kot zlato in dono­snejši kot borza« vabijo v nakup koščka ladje MS King Robert,  je na mestu, da ne bo potem čez nekaj let spet joka in stoka. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj

Svetovanje z zapisnikom

Še nekaj nada­lje­va­nja teme od zadnjič. V Nemčiji mali vla­ga­te­lji vre­dno­stne papirje v veliki večini kupu­jejo v svo­jih ban­kah. Od 1. janu­arja 2010 dalje morajo po zakonu ban­čni sve­to­valci obve­zno izde­lati zapi­snik vsa­kega nalož­be­nega sve­to­va­nja in ga pod­pi­sa­nega izro­čiti stranki. Namen te obve­zno­sti je, da ostane pisna sled o nalož­be­nih pri­po­ro­či­lih, kajti nem­ške obla­sti namreč oce­nju­jejo, da potro­šniki vsako leto izgu­bijo med 20 in 30 mili­jard evrov zaradi neu­stre­znih pri­po­ro­čil. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , | Komentiraj

Svetovanje za provizijo ali honorar?

Pri nas je naj­bolj obi­ča­jen način pla­če­va­nja za »finančno sve­to­va­nje« (kar je sicer v teh kra­jih teme­ljito zlo­ra­bljen pojem) s pro­dajno pro­vi­zijo od kuplje­nih finanč­nih pro­duk­tov (zava­ro­va­nja, skladi). Svetovalca tako pla­čuje zava­ro­val­nica, banka ali družba za upra­vlja­nje, ne pa nje­gova stranka, torej kupec. Za kupca je to stro­škovno ugo­dno — na videz zastonj -, pa tudi pro­ble­ma­tično, ker sis­tem ne spod­buja objek­tiv­nih nasve­tov, pač pa pro­dajo tistega, od česar sve­to­va­lec nekaj zasluži. V pod­je­tjih sku­pine NLB vam torej »sve­tu­jejo« izključno finančne pro­dukte NLB, ne pa na pri­mer kake druge, ki bi bili (hipo­te­tično) za stranko še bolj pri­merni. Oportunitetna izguba zaradi tega je (spet hipo­te­tično) lahko velika. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | 2 Komentarji

Več preglednosti pri naložbenih policah

Vlada je prej­šnji teden v državni zbor v spre­je­ma­nje po skraj­ša­nem postopku poslala novelo zava­ro­val­ni­škega zakona (ZZavar). Ta med dru­gim pri­naša tudi dobro novico za (pri­ho­dnje) zava­ro­vance: pri stro­ških nalož­be­nih polic življenj­skega zava­ro­va­nja bo več tran­spa­ren­tno­sti. Zavarovanec bo imel infor­ma­cijo, katere stro­ške in v koli­kšni višini bo pla­če­val. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka , , | Komentiraj

8 členov za 388 milijonov

Eden od naj­kraj­ših slo­ven­skih zako­no­nov vseh časov je tale, s kate­rim dajemo 388 mili­jo­nov EUR poso­jila Helenski repu­bliki. Vsebuje samo osem členov in opre­de­ljuje črpa­nje tega denarja po letih 2010 do 2013. Posojilo Grkom ute­gne biti podobne sorte kot tisto, ki so ga dobili Merkurjevci (torej na »dobro ime«), kajti v zakonu ni ne duha ne sluha o zava­ro­va­nju za pri­mer, da Grčija obve­zno­sti ne bi bilo zmo­žna odpla­čati (na kon­kre­tno kre­di­tno pogodbo za Slovenija ne bo imela kaj prida vpliva, saj jo bo z Grčijo v imenu in za račun Slovenije skle­nila Evropska komi­sija). Trg pa med­tem oce­njuje ver­je­tnost, da Grčija v 5 letih ban­kro­tira, na viso­kih 49,6%. Bolj tve­gani od nje sta le še Venezuela in Argentina.

Objavljeno v kategoriji politika | Značka | Komentiraj

Kupna moč 50 let pozneje

Pedantni Nemci so izra­ču­nali, koliko ceneje je danes sko­raj vse kot nekoč, če cene izra­zimo v urah dela. Leta 1960 je pov­prečno pla­čilo zapo­sle­nega zna­šalo pre­ra­ču­na­nih 1,27 evra na uro, lani pa 14,05 evra na uro. Plače so se v teh 50 letih pove­čale za 11-krat, cene pa le za 4-krat. Primeri: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | 2 Komentarji

To niso sanje, to je Jamajka

brodolomcaSta to bro­do­lomca, ki obu­pano kli­četa na pomoč ladjo, ki pluje mimo, naj ju ven­darle reši? Ne! To sta v resnici… Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, pokojnina | Značka , | Komentiraj

LYONESS — video propaganda

lyoness-sensationPoleg tiste himne, ome­njene zadnjič, ima mre­žni mar­ke­ting LYONESS tudi vedno več video mate­ri­a­lov. Kogar zanima psi­ho­lo­gija, mar­ke­ting in ogla­še­va­nje,  si jih lahko spo­daj pogleda. Zadeva oči­tno dovolj dobro deluje, saj se sis­tem širi v vedno več držav. Njihov dogodek-rajanje se ime­nuje Lyoness Sensation in se ga lahko ude­le­žijo tudi slo­ven­ski člani in članice za »samo« 99 EUR. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje, psihologija | Značka , | Komentiraj

Naslednji val gospodarske krize

pripravljeni-malaOglas v pone­delj­ko­vem Delu nami­guje, da je pred vrati ponovna zao­stri­tev gospo­dar­ske krize. Oglaševalec je iz ene tistih red­kih branž, ki v krizi zacve­tijo: pre­ver­ja­nje boni­tete in pla­čilne spo­sob­no­sti pod­je­tij ter izter­java dol­gov. Morda v tej branži res zazna­vajo večje pov­pra­še­va­nje po svo­jih sto­ri­tvah, mogoče pa gre le za nji­hov wishful thin­king. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | Komentiraj