Nacionalni sklad

17. april 2009

V dana­šnjem blogu pred začet­kom ponov­nega trgo­va­nja z del­nico Istrabenza je bostjan50 obja­vil seznam naj­ve­čjih pre­o­sta­lih del­ni­čar­jev. Edini slo­ven­ski vza­je­mni sklad, ki je še med njimi, je NLB Skladi — Slovenski del­ni­ški s 5.838 del­ni­cami. Sosednji graf pri­ka­zuje, kako se je gibal delež te del­nice v por­t­fe­lju ome­nje­nega sklada v zadnjem letu.nlbs-itbg

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, skladi | Značka , | Komentiraj

Fiksni stroški

10. april 2009

V Nemčiji je pred­pi­sano, da morajo biti vsi obra­ču­nani stro­ški pri življenj­skih zava­ro­va­njih znani vna­prej in jasno pred­sta­vljeni v evr­skih zne­skih, torej ne samo v odsto­tnih dele­žih od nečesa, kot to zaen­krat velja pri nas.

Zavarovalnica KarstadtQuelle je sto­rila še korak dalje. Upoštevali so oči­tno dej­stvo, da imajo pri obde­lavi posa­me­zne zava­ro­valne pogodbe enako dela in enake stro­ške, ne glede na to, ali je višina zava­ro­valne vsote 50 tisoč evrov ali 200 tisoč evrov. Zato so opu­stili kla­sično odsto­tno zara­ču­na­va­nje stro­škov, pri kate­rem zava­ro­va­nec, ki ima višje zava­ro­va­nje, zava­ro­val­nici plača več kot tisti, ki ima pov­sem enak pro­dukt, a nižjo zava­ro­valno vsoto.

Pri pro­duktu, ki ga ime­nu­jejo MaxiRente, so stro­ški eno­stavni in fiksni: skle­ni­tveni stro­ški zna­šajo 300 evrov, upra­vlja­vski pa 60 evrov letno, ne glede na ostale para­me­tre zava­ro­valne pogodbe.

Prihranek pri viš­jih zava­ro­val­nih vso­tah je obču­ten, nižje stro­ške pa si lahko pri­vo­ščijo, ker imajo skle­pa­nje boljše infor­ma­cij­sko pod­prto in ker za pro­dajo ne upo­ra­bljajo mreže zava­ro­val­nih agen­tov. Kolikor mi je znano, pri nas še nobena zava­ro­val­nica ne ponuja fiksnega obra­ču­na­va­nja stroškov.

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka | Komentiraj

Poslovna astrologija

7. april 2009

Iz članka o astro­lo­giji, ki je bil obja­vljen v 6. številki revije Azimut, ki jo izdaja Unicredit Banka Slovenija, str. 34–35:

Poslovna astro­lo­gija je v svetu ena hitro raz­vi­ja­jo­čih se smeri, ki svo­jim upo­rab­ni­kom lahko pomaga pri izbi­ra­nju kadrov, stra­te­škem načr­to­va­nju razvoja pod­je­tja, pred­sta­vi­tvi pro­zi­vo­dov ipd. Z elek­tivno astro­lo­gijo se izbira naj­pri­mer­nejši čas za uva­ja­nje novo­sti, pred­sta­vi­tev novih pro­i­zvo­dov, mar­ke­tin­ške akcije, med­tem ko neka­teri upo­ra­bljajo tudi astro­lo­ške karte pod­je­tij (izde­lane za čas vpisa pod­je­tja v sodni regi­ster), ki dajejo vpo­gled v »poten­cial« pod­je­tja in nje­gove razvojne možno­sti, tako s splo­šnega kot časov­nega vidika. Astrolog pri­ho­dno­sti ne raz­bira iz kri­stalne kro­gle, ampak iz gra­fov, na prvi pogled zelo podob­nih tistim, ki pri­ka­zu­jejo giba­nja cen vre­dno­stnih papir­jev — le da so nje­govi grafi pri­kaz pla­ne­tnih gibanj za neko pri­ho­dnje obdobje.

Vprašanje:

Mogoče bi se te vede zdaj lahko poslu­žili pred­se­dniki uprav naj­bolj zadol­že­nih slo­ven­skih finanč­nih holdingov?

Objavljeno v kategoriji butalci | Značka | Komentiraj

Se ne spodobi

2. april 2009

Delnice pod­je­tij, ki so tik pred ban­kro­tom, na bor­zah kon­čajo s ceno neko­liko nad nič. Razen pri nas, kjer to oči­tno ni v skladu z lokal­nim bon­to­nom. Ljubljanska borza rada pri­sluhne želji izda­ja­te­lja v teža­vah, naj trgo­va­nje zau­stavi. Tako pri­za­nese del­nici s to sra­moto ter omo­goči zain­te­re­si­ra­nim, da del­nico še naprej vre­dno­tijo po neki stari nere­alni ceni, obe­nem pa one­mo­goči pre­o­sta­lim del­ni­čar­jem, da bi se te del­nice na borzi zne­bili, magari za drobiž.

Delnici Istrabenza in Maksime hol­ding, ki ju je danes dole­tela ta usoda, sta se tako pre­se­lili na sivi trg, kjer pa je trgo­va­nje bolj kom­pli­ci­rano, bolj zamu­dno in manj varno kot na orga­ni­zi­ra­nem trgu.

Na Drugi borzi se da tre­nu­tno prvo kupiti po 4 evre, drugo pa po 29 cen­tov. Morebitni zamu­dniki, ki bi radi Istrabenz pro­dali, se lahko večje koli­čine zne­bijo po 3 cente za komad, pri Maksimi Holding pa je pov­pra­še­va­nje po 1 cent za komad.

Današnji poseg Ljubljanske borze naj bo nauk pred­vsem tistim pre­o­sta­lim del­ni­čar­jev pod­je­tij, ki jim grozi podobna usoda, da ni ravno modro s pro­dajo odla­šati v nedo­gled, ker se vam lahko zgodi podobno kot 14 tiso­čim pri ITBG in 25 tiso­čim pri MAHR.

Če pa vas zamr­zni­tev trgo­va­nja vse­eno doleti, je nekaj napot­kov za tran­sak­cije na sivem trgu v tem članku.

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Zidanje tečajev

1. april 2009

3-monkeysNekoč so nad­zor­niki slo­ven­skega kapi­tal­skega trga tako poče­tje oka­rak­te­ri­zi­rali kot zida­nje teča­jev. Svojčas pomem­ben finanč­nik je (tudi) zaradi tega en del življe­nja pre­se­del za zapahi. In to je bilo še pred spre­je­tjem evrop­ske direk­tive o zlo­rabi trga (Market Abuse Directive).  Danes je fri­zi­ra­nje teča­jev del lokalne fol­klore, ki se obrav­nava po sis­temu treh opic.

Preberi več »
Objavljeno v kategoriji borza | Značka , | Komentiraj

Istrabenz — nepremičnina

24. marec 2009

Vprašanje:

Kaj je bil naj­po­memb­nejši izvirni greh, ki bo na koncu pov­zro­čil zelo ver­je­tni sko­raj­šnji pro­pad hol­dinga Istrabenz?

Preberi več »
Objavljeno v kategoriji borza | Značka | Komentiraj

Beseda: podjetnik

20. marec 2009

Napovednik za radij­sko oddajo Dogodki in odmevi, par dni nazaj:

»Podjetnik Igor Lah se zanima le za nakup 48-odstotnega deleža Mercatorja«.

Stavek je zve­nel čudno, narobe. Kriva ni bila slov­nična napaka, pač pa nepri­ča­ko­vana kom­bi­na­cija imena »Igor Lah« in samo­stal­nika »pod­je­tnik«. Doslej smo bili namreč vajeni, da je beseda pod­je­tnik ozna­če­vala ljudi, ki so s trdim delom in seveda z lastnim pre­vze­ma­njem finanč­nega tve­ga­nja v kon­ku­renč­nem boju na trgu ustva­rili iz nič neko uspe­šno pod­je­tje, pa naj bo majhno ali veliko, ki daje kruh zapo­sle­nim in ima zado­voljne stranke. Medijsko izpo­sta­vljeni pri­meri so bili na pri­mer Mirko Tuš, Ivo Boscarol ali Igor Akrapovič. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji jezik | Značka | Komentiraj

Kaj je v glavi

19. marec 2009

Ker sem se lani pre­cej ukvar­jal s pisa­njem o psi­ho­lo­giji vla­ga­te­ljev, sem danes zelo rado­ve­den, kaj se te dni dogaja v gla­vah pre­o­sta­lih 14 tisoč malih del­ni­čar­jev Istrabenza. Namreč, na nor­mal­nih bor­zah bi del­nico pod­je­tja v tako hudi nego­to­vo­sti zbom­bar­di­rali k ničli. Primerov za to je nič­ko­liko, nedavno recimo Citigroup (iznad 50 USD do 0,97 USD), ki je poleg tega tudi za kaka dva razreda veli­ko­sti pomemb­nejše pod­je­tje od Istrabenza. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza, psihologija | Značka | Komentiraj

Ali je to zdaj to?

18. marec 2009

Naslednji gra­fi­kon pri­ka­zuje spo­dnji del tabele z naj­ve­čjim niha­jem nav­zdol (maxi­mum drawdown) v zadnjih dveh letih iz naše rubrike Statistika (sta­nje na 16.3.09). Trenutno smo torej pri del­ni­ških vza­je­mnih skla­dih, ki se tržijo v Sloveniji, dose­gli po tem kri­te­riju (naj­ve­čji padec od prej dose­že­nega vrha) padec za 80% (pri enem skladu). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj

Kako najpametneje potrošiti

11. marec 2009

Univerzijada MariborV teh dneh uživa zau­pa­nje jav­no­sti nena­va­dna domi­slica, da se bomo iz krize naj­lažje izko­pali tako, da bo država na hitro čim več potro­šila. Država je sicer v tem kon­te­kstu evfe­mi­zem za »seda­nji in pri­ho­dnji dav­ko­pla­če­valci v pro­ra­čun RS«.

Vprašanje:

Kateri ukrep držav­nega tro­še­nja bo imel naj­ve­čji pozi­tivni uči­nek na čimprej­šnji izhod iz krize? (če za hip zane­ma­rimo more­biti ne čisto tri­vi­alno pred­po­stavko, namreč, ali država ta denar za tro­še­nje zares ima, ali pa samo računa, da ga bo nekoč v pri­ho­dno­sti pri­do­bila z viš­jimi davki)

Preberi več »
Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj