Zapisniki ATVP v rubriki DOSJE

V rubriki Dosje sem obja­vil pre­jete zapi­snike 186 sej stro­kov­nega sveta Agencije za trg vre­dno­stnih papirjev med letoma 1995 in 2002, ki sku­paj obse­gajo malo čez 1.000 strani. Zakaj?

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Komentiraj

Od junaka do bedaka v enem letu

Včeraj sem ome­njal pri­mer­javo rezul­ta­tov mojega Pokojninskega teme­lja Slovenica s tremi vza­je­mnimi skladi, od kate­rih se je v zadnjih 7 letih naj­bo­lje odre­zal mešani sklad Ilirika Modra kom­bi­na­cija. Toda pri tem skladu nale­timo na čuden, težko razu­mljiv rezul­tat pri naj­no­vej­ših oce­nah in zvez­di­cah revije Moje Finance. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Komentiraj

Če bi bilo mogoče dvigniti že prej

Kot nada­lje­va­nje prej­šnjemu pri­spevku o rezul­ta­tih Pokojninskega teme­lja Slovenica, še pri­mer­java z alter­na­tiv­nim pote­kom zgo­do­vine. Denimo, da bi bilo možno denar iz kolek­tiv­nega II. ste­bra dvi­gniti ven že pred pote­kom 10 let, recimo ob menjavi službe. Koliko bi imel danes, če bi v začetku leta 2004 pobral pokoj­nin­ske pri­hranke ven, pla­čal davek, in jih vlo­žil v eno od naložb, ki so bile tedaj na voljo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina, skladi | Značka | 2 Komentarji

Najskladi v Sloveniji (nekdaj Zlati V)

V leto­šnji izvedbi nagra­je­va­nja naj­bolj­ših vza­je­mnih skla­dov je pri­šlo do neka­te­rih spre­memb. Revijo Kapital so kot medij­ski spon­zor nado­me­stile Moje Finance, kipci so neko­liko dru­gačni in se ime­nu­jejo Najsklad in ne več Zlati V. Metodologijo oce­nje­va­nja še naprej raz­vi­jata Samo Lubej in Jan Koradin, podatke je pri­spe­val Denarni super­mar­ket. Zmagovalni skladi za leto 2010 so nasle­dnji: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Komentiraj

Moj pokojninski temelj (ha,ha)

Letos mineva 10 let od prvih vklju­či­tev v pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje (PDPZ). V tistem času sem bil zapo­slen pri Zavarovalnici Slovenica, ki nas je vklju­čila v svoj lastni pokoj­nin­ski načrt PN-S01 s komer­ci­al­nim ime­nom »Pokojninski temelj Slovenica« in nam nekaj malega pri­spe­vala vanj. Poglejmo resnični pri­mer, kako so se ti pri­hranki od takrat ple­me­ni­tili. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | Komentiraj

Blogonomika na miniaturnem trgu

Za temat­ske bloge, kakr­šen je tale, povrhu pa še v jeziku, ki ga razume le 2 mili­jona ljudi, je mone­ti­za­cija sple­tnih vse­bin zah­tevna reč, ki nima ravno viso­kega poten­ci­ala. O pla­čljivi naroč­nini seveda ni govora, saj se to ne izide niti naj­ve­čjim slo­ven­skim (tiska­nim) medi­jem. Obiska se nika­kor ne more nabrati toliko, da bi bilo smi­selno neci­ljano pri­ka­zo­va­nje ogla­snih pasic — s sta­li­šča zalo­žnika je škoda pro­stora za pre­malo efekta. Tako da v glav­nem osta­nejo samo ogla­še­valci, ki ciljajo točno na tisto (fil­tri­rano) publiko, ki pred­sta­vlja večino obi­sko­val­cev strani. Kaj, če bi vse­eno radi od vse­bin imeli nekaj malega pri­hodka — da ne bo ravno obo­ga­tel, je jasno vsa­kemu avtorju bloga :-) — in če blog ne služi kot stran­ski pri­po­mo­ček za pro­dajo nekega izdelka ali sto­ri­tve (kamor pa jih, takole čez palec, po moje spada kar veliko)? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji oglaševanje | Značka | 2 Komentarji

Denar in sreča: znanstvenikov pogled

Ljudje sča­soma pri­dejo do spo­zna­nja o rela­tivni vre­dno­sti denarja. Ali takrat, ko so dovolj bogati, ali pa — če jim to ne uspe — takrat, ko so dovolj stari. Kaj nekomu pomeni dolo­čen zne­sek denarja, je oči­tno odvi­sno od nje­gove življenj­ske situ­a­cije. Obstajajo pa tudi čisto resni znan­stve­niki, ki z denar­jem kot meri­lom vre­dno­tijo razne člo­ve­kove občutke in doži­ve­tja. Na pri­mer: koliko je denarni ekvi­va­lent občutka sreče, ki ga doži­vljajo mla­do­po­ro­čenci? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija, hec | Značka | Komentiraj

Zaščita pred napihovanjem obresti

Kadar jemljemo dol­go­ročni kre­dit, imamo dve možno­sti. Fiksna obre­stna mera, ki bo ostala nespre­me­njena ves čas odpla­če­va­nja, ali pa spre­men­ljiva obre­stna mera, ki se bo peri­o­dično (npr. na 6 ali 12 mese­cev) spre­mi­njala. Vnaprej seveda ne vemo, po kateri raz­li­čici bomo morali pla­čati več obre­sti. Spremenljiva obre­stna mera pa je nepri­je­tna pred­vsem zato, ker je nače­loma neo­me­jena nav­zgor. Zraste lahko mnogo višje, kot smo ob najemu kre­dita pri­ča­ko­vali in nam našo mesečno obve­znost dvi­gne v višave. Kaj lahko v takem pri­meru sto­rimo? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Komentiraj

Komunisti v mestni upravi

Današnje Delo pri­naša zani­mivo opazko o lju­bljan­skem mestnem usluž­bencu, ki kar s svo­jega delov­nega mesta po e-pošti novači kan­di­date za pri­dru­ži­tev »komu­ni­stič­nemu forumu Socialnih demo­kra­tov.« Preberi več »

Objavljeno v kategoriji hec | Značka | 1 Komentar

Kaj je novega pri Lyonessu

Fenomen Lyoness kar­tice me še vedno zanima z vidika učin­kov psi­ho­lo­gije pri eko­nom­skih poja­vih (nekaj­krat sem to kar­tico že ome­njal v blogu, moje mne­nje o tem pa je še vedno tako kot pred letom dni). Zadeva je oči­tno še vedno v fazi rasti, tre­nu­tni pro­dajni hit pa je nakup slo­ven­ske vinjete na drugi strani meje.  Spodnje bese­dilo je iz novo­le­tne hra­brilne e-mail okro­žnice enega od vodi­te­ljev te mreže svo­jim čla­nom. Bi vas takle mail pre­pri­čal? Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nakupovanje | Značka , | 6 Komentarji
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x