Kako je to mogoče

14. januar 2008

Današnje Finance v dveh član­kih obrav­na­vajo dono­snost pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (Pokojninski skladi so stra­šni trik, Daj mi, vlada, peneze nazaj). Avtorja Karel Lipnik in Tanja Smrekar s števil­kami poka­žeta, da bi var­če­va­lec, ki je od 1.1. 2002 mesečno vpla­če­val v drugi ste­ber, danes dobil ven manj, kot je v teh 6 letih vpla­čal. S pred­po­stavko 5% dono­sno­sti v pri­ho­dnjih štirih letih račun kaže, da bi to veljalo celo za celo­tno 10-letno obdo­bje. Torej, da stro­ški in davek pobe­rejo več, kot bi »upra­vljavci« v teh dese­tih letih pridelali.

To niti ni čudno, glede na žalo­stne donose pokoj­nin­cev v zadnjih dveh letih, je pa v kri­če­čem naspro­tju z nji­ho­vimi lastnimi napo­vedmi v času pro­pa­gan­dnih akcij za nabi­ra­nje zava­ro­van­cev. Pred sed­mimi leti, ob štartu PDPZ so takra­tni upra­vljavci napo­ve­do­vali od 5 do 10 odstot­kov »realne dono­sno­sti«. Že takrat sem menil (Finance, 27.11. 2000, Kakšni so donosi pokoj­nin­skih skla­dov), da bodo morali imeti pre­cej sreče, da bodo kon­ku­ri­rali obi­čaj­nemu ban­čnemu var­če­va­nju. In res so rezul­tati daleč od takrat napo­ve­do­va­nih številk.

Vprašanje:

Le kako se jim je to moglo pripetiti?

Možni odgo­vori:

a) pri takra­tnih napo­ve­dih pokoj­ninci sploh niso vedeli, v kaj se spu­ščajo (ble­fi­ra­nje)
b) takra­tno širo­ko­u­ste­nje je bilo pač kla­sična pro­pa­ganda za pri­do­bi­va­nje strank (zava­ja­nje)
c) tru­dili so se korek­tno in pro­fe­si­o­nalno, a so se, kot zakleto, objek­tivne oko­li­ščine zaro­tile proti njim (višja sila)

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka , | Komentiraj

Ali lahko pametnejši indeksi ukanijo trg?

7. januar 2008

Objavljeno na Finančni točki, 7. janu­arja 2008

So trgi učin­ko­viti ali ne?

Zagovorniki domneve učin­ko­vi­tega trga (effi­ci­ent mar­ket hypo­the­sis) trdijo, da so cene vre­dno­stnih papir­jev na raz­vi­tih trgih večino časa ustre­zne, saj odse­vajo vse javno raz­po­lo­žljive informacije.

Sama hipo­teza učin­ko­vi­tega trga je prak­tično ves čas, od kar obstaja, pred­met števil­nih kri­tik. Sotvorec uspe­hov Buffettovega Berkshire Hathawaya, Charles T. Munger je na pri­mer več­krat javno zatr­dil, da je eden od teme­ljev nju­nega uspeha pri inve­sti­ra­nju ravno nepri­za­ne­sljivo igno­ri­ra­nje zablode o kon­stan­tno učin­ko­vi­tem trgu.
Da je torej pri­me­rov, ko cena del­nice na trgu bistveno odstopa od njene ‘prave’, ‘notra­nje’ vre­dno­sti rela­tivno malo. Tako malo naj bi bilo teh odsto­panj, da se z aktiv­nim upra­vlja­njem (kupo­va­njem pod­vre­dno­te­nih naložb in potem pro­dajo, ko cena doseže ‘notranjo’vrednost) sploh ni raci­o­nalno ukvarjati.

Kajti na dolgi rok je takemu aktiv­nemu upra­vljavcu po odbi­tju stro­škov zelo težko pre­se­gati dono­snost celo­tnega trga. Tega pa pred­sta­vlja koša­rica, ki je sesta­vljena tako, da kom­po­nente sku­pno zaob­ja­mejo celoto; vse­buje torej vse del­nice na trgu, ute­žene glede na nji­hov pomen v celoti, torej glede na celo­tno (mar­ket cap) ali pro­sto tržno kapi­ta­li­za­cijo (free float). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Go, Jupiter, go

19. december 2007

»Natančneje spre­mljam samo slo­ven­sko borzo. Ta je novem­bra letos sta­gni­rala, toda izbolj­ša­nje se kaže že takoj na začetku leta 2008, ko bo Jupiter pre­čil mesto nje­nega Sonca. Od posa­me­znih del­nic naj ome­nim Istrabenz, ki bi lahko obču­tneje zra­sel že v drugi polo­vici janu­arja, naj­po­zneje pa v prvi polo­vici februarja…Tudi NKBM je varna naložba, vsaj do septembra.«

Tako pravi astro­lo­gi­nja Ema Kurent s.p. (D.F.Astrol.S, QHP, CMA) v članku Vedeževalci napo­ve­du­jejo rast cen nepre­mič­nin, v reviji Moje Finance, št.11/2007, str. 13

Objavljeno v kategoriji butalci, mediji | Značka | Komentiraj

Zares premalo dobili za NKBM

18. december 2007

Ena od medij­skih zgodb pre­te­klega tedna je bilo raz­gra­ja­nje opo­zi­cij­skih poli­ti­kov, češ da je bila pro­dajna cena del­nic NKBM posta­vljena pre­nizko in da je zaradi tega pri­šlo do hudega oško­do­va­nja dav­ko­pla­če­val­cev. Podobni trdi­tvi (veči­noma od istih oseb) smo lahko sli­šali tudi ob pro­daji del­nic Istrabenza s strani KADa in SODa. Človek se ob tem lahko vpraša, ali je res mogoče, da toliko ljudi — vključno z uni­ver­zi­te­tnimi pro­fe­sorji — tega ne razume, ali pa je to le obi­čajno dema­go­ško ner­ga­nje tistega bolj nasto­pa­ško nastro­je­nega dela politikov.

Objavljeno na Finančni točki, 18. decem­bra 2007
Preberi več »

Objavljeno v kategoriji banke | Značka , | Komentiraj

Kdo je za to kriv?

3. december 2007

Včasih se čudimo, jezimo ali celo nor­ču­jemo iz tega, kaj vse je možno obja­viti v časo­pisu kot pov­sem resen članek. Eden zadnjih pri­mer­kov je bil tekst Pet nasve­tov, kam z denar­jem, ki vam bo ostal od NKBM, ki je spro­žil nekaj debate tukaj, še veliko več pa v forumu Financ. Ugibajmo, zakaj do tega pri­haja in kdo je za to kriv. V stilu mar­ke­tin­ško narav­na­nih naslo­vov (»Pet nasve­tov…«, »Trije načini…«) vam dajemo v presojo…

…deset možnih razlo­gov za šibko vse­bino na časo­pi­snih stra­neh na sploh: Preberi več »

Objavljeno v kategoriji mediji | Značka | Komentiraj

Zakaj že zavlačujejo

29. november 2007
klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

Vsi vemo, da je upra­vlja­nje tujega denarja (other people’s money) zelo obču­tljivo in odgo­vorno poče­tje, pri kate­rem sami upra­vljavci in nji­hovi nad­zor­niki ves čas skr­bijo za to, da poteka pred­vsem (če že ne izključno) v inte­resu vla­ga­te­ljev — torej lastni­kov tistega, kar upra­vljavci upra­vljajo. Nekoliko nero­dno je, kadar upra­vljavci za hip poza­bijo na to, čigav je prav­za­prav denar in posta­vijo svoj inte­res pred inte­res vlagateljev.

Recimo pri vpra­ša­nju pre­o­bli­ko­va­nja idov. Nesporni inte­res del­ni­čar­jev ida je čimprej­šnje pre­o­bli­ko­va­nje, s čimer izgine dis­kont med tržno ceno in VEPom. Cel kup se jih je že pre­o­bli­ko­valo in doka­zalo, da seveda to ni vesolj­ska zna­nost, ki bi nujno zah­te­vala dol­go­le­tni pro­ces) in da je bil zako­no­da­ja­lec izje­mno dobro­du­šen, ko jim je posta­vil rok do leta 2011. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka , | Komentiraj

Zakaj nam borzne hiše pošiljajo vprašalnike in kaj je MiFID?

15. november 2007

Objavljeno na Finančni točki, 15. novem­bra 2007

Evropska direk­tiva MiFID (Markets in Financial Instruments Directive, 2004/39/ES), ki so jo članice EU morale uve­lja­viti do 1. novem­bra letos, bo imela pomem­ben vpliv na spre­membe in poe­no­te­nje zako­no­daje s podro­čja sto­ri­tev na trgih vre­dno­stnih papir­jev v Evropi. V Sloveniji je večina vse­bin­skih novo­sti vklju­čena v novi Zakon o trgu finanč­nih inštru­men­tov (ZTFI), še bolj kon­kre­tno pa bodo nave­dene v pod­za­kon­skih aktih na nje­govi pod­lagi. Ti podrob­nejši pred­pisi zaen­krat še niso bili obja­vljeni v Uradnem listu RS. Neznanke niso samo v Sloveniji, ki ni edina zamu­dnica pri imple­men­ta­ciji direk­tive, pač pa tudi dru­god. V Nemčiji na pri­mer že vsaj leto dni pri­re­jajo poja­snje­valne semi­narje o pomenu in posle­di­cah direk­tive za raz­lične ciljne sku­pine. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji borza | Značka , , | Komentiraj

Avstrijska davčna zgodba

12. november 2007

Pred časom smo govo­rili o nem­ški davčni zme­šnjavi. Danes poglejmo, kako je z obdav­či­tvijo vza­je­mnih skla­dov za fizične osebe v Avstriji.

Glavni davek, ki zadane vla­ga­te­lja, je KESt (Kapitalertragsteuer), davek na kapi­tal­ske dobičke. Plačuje se letno, in osnovo pa tvo­rijo nate­čeni pri­hodki, in sicer ne glede nato, ali jih sklad izpla­čuje vla­ga­te­ljem ali jih reinvestira.

Med tra­ja­njem naložbe torej vla­ga­telj vsako leto pla­čuje davek, tudi če svo­jih točk v tem letu ni pro­da­jal. V obdav­čljivo osnovo se všte­vajo: pre­jete obre­sti in divi­dende (torej tiste, ki jih prejme sklad), ena petina rea­li­zi­ra­nih kapi­tal­skih dobič­kov iz del­nic in na del­nice veza­nih izve­de­nih papir­jev (ne pa tudi iz obve­znic). Stopnja davka je 25% na to osnovo. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Značka | Komentiraj

Jasnovidnost

9. november 2007

Če jasno­vi­dnost tako dobro deluje, da se je poslu­žu­jejo celo sodi­šča, bo prej ali slej našla svoje mesto tudi pri napo­ve­do­va­nju bor­znih teča­jev :-)

Iz dana­šnjega Dnevnika (Sodišču poma­gala jasno­vidka):

S tem pre­se­ne­čenj še ni bilo konec, saj je sodnica vse tri priče pozvala, naj osta­nejo v dvo­rani, nato pa je kot priča nasto­pila jasno­vidka. Predstavila se je kot Vladka Kozlovič, brez­po­selna vzgo­ji­te­ljica pred­šol­skih otrok, ki svo­jih sto­ri­tev ne zara­ču­nava, »če ji kdo kaj da, pa je dobro­do­šlo«. »Vidim slike, vča­sih zelo jasne,« je pove­dala in dodala, da je kmalu po Uršulinem umoru videla, da njena mati sto­od­sto­tno ni morilka. »Videla sem sliko temnega moškega, ki je ubil Uršulo. Doma je z Goriškega in študira na Obali, videla pa sem tudi, da je bil v kon­fliktu z nekim dru­gim fantom.«

Nato si je lahko jasno­vidka s pri­vo­lje­njem sodnice ogle­dala nav­zoče v dvo­rani, pri čemer je pet moških, med njimi tudi dva novi­narja, malce pre­stra­šeno čakalo na njene ugo­to­vi­tve. Morilčevega obraza ven­darle ni našla, je pa zatr­dila, da bi lahko bila »po zuna­njo­sti dva med njimi podobna vple­te­nima fan­toma«. Kaj natančno to pomeni, sodnici ni znala poja­sniti, v zraku pa je obvi­selo tudi vpra­ša­nje, kaj bi nare­dilo sodi­šče, če bi jasno­vidka kate­rega od nav­zo­čih raz­gla­sila za morilca. Nevsakdanja priča je dvo­rano zapu­stila z bodril­nimi bese­dami obto­ženi materi: »Glavno, da jaz vem, da niste krivi.«

Objavljeno v kategoriji butalci | Značka | Komentiraj

Indeksi so predragi

27. oktober 2007

Na vče­raj­šnji okro­gli mizi »Merila uspe­šno­sti vza­je­mnih skla­dov«, ki jo je orga­ni­zi­rala revija Finance, je bilo ugo­to­vljeno, kaj je glavni razlog, da večina doma­čih skla­dov za raz­liko od tujih nima javno obja­vlje­nih ben­ch­mar­kov — pri­mer­jal­nih inde­ksov, s kate­rimi bi lahko vla­ga­te­lji videli, kako uspe­šno sklad zasle­duje svoj nalož­beni cilj.

Razlog je bana­len. Licenčnine za upo­rabo inde­ksov so baje tako visoke, da jih DZUji ne zmo­rejo ali ne želijo pla­če­vati. Če bi lahko ta stro­šek obe­sili na sklad (ne na DZU), bi jih morda pla­če­vali, ven­dar tega zaen­krat zakon ne dovoljuje.

Vseeno pa slo­ven­ski skladi imajo t.i. interne ben­ch­marke, ki jih morajo pred­sta­viti Agenciji in Agencija lahko tudi kon­tro­lira, ali jih dose­gajo, pre­se­gajo ali za njimi zao­sta­jajo. Svojim vla­ga­te­ljem pa niso dol­žni raz­kriti niti, kakšen je ta interni ben­ch­mark niti, kako so se v pri­mer­javi z njim odre­zali. Pravijo, da bi tudi to lahko bilo sporno z vidika avtor­skih pravic.

Objavljeno v kategoriji skladi | Značka | Komentiraj